Srne in mladiči

Avtor članka: Urška Petek
Deli s prijatelji

V drugi polovici maja in v prvi polovici junija srne polegajo mladiče in jih za čas, ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. Mnogokrat jih najdejo sprehajalci, ki se jim zazdi, da je mladič zapuščen, zato ga vzamejo domov. O tem, da mladičev, ki jih najdemo v naravi, ne smemo odnesti, razen če so res poškodovani, smo že pisali. Mama je navadno kje blizu in mladič ni zapuščen, zato je zanj najbolje, da ga pustimo, kjer je.

Zakaj se dogajajo pokosi mladičev?

Veliko nevarnost za mladiče pa predstavljajo kmetje, ki v času poleganja kosijo svoje travnike. Lisice in psi zaradi njihovega neizrazitega vonja mladiče težko odkrijejo, varovalna barva pa jih varuje tudi pred ljudmi. Tako jih je v visoki travi in pri veliki delovni hitrosti traktorja ali kosilnice skoraj nemogoče pravočasno opaziti.

Podatki Lovske zveze Slovenije o pokošeni srnjadi, ki so jih kmetje prijavili:

2013 831 pokosov srnjadi
2012 828 pokosov srnjadi
2011 744 pokosov srnjadi
2010 1.046 pokosov srnjadi
2009 854 pokosov srnjadi

Zavedati se moramo, da so to uradne številke, ki so brez dvoma precej nižje od resničnih, saj marsikdo pokosa ne prijavi.

Kaj lahko kmet stori, da prepreči nesrečo?

Mnogi si pomagajo tako, da dan ali dva pred načrtovano košnjo na travnik postavijo strašila oz. zvočna ali svetloba odganjala. Tako imajo srne dovolj času, da iz strahu pred neznanim mladiča prestavijo na varno mesto. Zavod za gozdove in Lovska zveza Slovenije priporočata, da kmetje pred košnjo travo pregledajo in kosijo iz sredine navzven, in sicer v krogih oz. spiralah. Če se kosi od obrobja proti sredini travnika, se prostoživeča žival nagonsko pritaji in zadrži v sredini travnika, nato pa je prepozno za umik. Kadar je ob travniku prometna cesta, je pomembno, da se prične kositi ob cesti, saj ima divjad možnost umakniti se proti sredini travnika in ne na cestišče.

V tujini so vse pogostejši t. i. leteči reševalniki in iskalniki divjadi s pomočjo GPS. Leteči reševalnik je opremljen z zelo močnimi infrardečimi kamerami, ki zaznajo toploto živali v višji travi in določi tudi njeno mesto. V Nemčiji z njimi pregledajo površino enega hektarja z višine 50 metrov v samo petih minutah, kar je mnogo hitreje kot to zmore človek ali pes. Žal v vročih dneh  lahko nastopijo težave, saj senzorji za odkrivanje divjadi deluje boljše, kadar je večja temperaturna razlika med travo in divjadjo. Seveda pa obstajajo tudi kosilnice z vgrajenimi IR senzorji in voznika že med vožnjo opozorijo na prisotnost divjadi.

Prošnja, naslovljena na kmete in lastnike psov

Apeliramo na vse kmete, ki boste v prihajajočih tednih kosili, da upoštevate priporočila pristojnih in preprečite nepotrebne poškodbe prostoživečih živali.

Prav tako v teh časih pozivamo vse skrbnike psov, da imajo v naravi svoje pse na povodcih in da ne zahajate z utrjenih poti.

V primeru, da najdete divjad, poškodovano od košnje, pa vas prosimo, da se obrnete na Lovsko zvezo ali na veterinarja, da se žival ne muči po nepotrebnem.