Če mislite, da so vaši otroci živahni, bi si morali vzeti čas in opazovati naravo. Narava nikoli ne počiva in je vedno v gibanju. Poleg včasih zelo nadležnega vetra, najprej pomislimo na živahen let ptic. Pri živalih poznamo sezonske premike, med katere spada tudi selitev ptic. Poznamo tudi dnevno nočne premike, ko organizmi za bivanje uporabljajo ponoči druga območja kot čez dan. Saj veste, srne, polži in ježi pridejo na plano šele ponoči. V ekologiji je zelo pomembno tudi premikanje snovi.
Torej, brez kroženja in premikov bi bilo nekaj srečnih organizmov, ki bi imeli nekaj v presežkih, ostali pa zgolj drobtinice, če sploh. Sistemi bi se zaradi tega začeli sesuvati. Podobnost s kopičenjem materialnih sredstev pri ljudeh in nedelovanjem sistemov je zgolj naključna.
Pomembnost premikov
Posamezne snovi so v naravi zelo koncentrirane. Pomislite samo na rudarjenje. Danes so zelo popularne redke kovine. Ker se v večjih koncentracijah pojavljajo le na omejenih območjih, so rudniki npr.: zlata redki. Z mehanizmi, ki zagotavljajo premikanje snovi, se lahko posamezni zelo koncentrirani elementi razširijo na večja območja in so tako dostopni več živim bitjem.
Torej, brez kroženja in premikov bi bilo nekaj srečnih organizmov, ki bi imeli nekaj v presežkih, ostali pa zgolj drobtinice, če sploh. Sistemi bi se zaradi tega začeli sesuvati. Podobnost s kopičenjem materialnih sredstev pri ljudeh in nedelovanjem sistemov je zgolj naključna.
Kaj žene premike?
Brez energije se nobena snov v vesolju ne premakne. Torej, če želimo, da snovi krožijo, potrebujemo energijo. Najbolj vseprisotna je privlačna energija gravitacije. Le-ta vpliva, da težje snovi tonejo hitreje. Gravitacija skrbi tudi na to, da reke tečejo in se lahko snovi iz goratih predelov premikajo proti morju in da pepel, ki ga vulkan izbruha, zapusti ozračje in obogati zemljo daleč naokoli. Če bi v naravi delovala samo gravitacija, bi vse snovi potonile in bile na voljo samo v določenih plasteh zemlje.
Pa smo spet pri kopičenju! Da se to ne zgodi, pomagajo drugi viri energije. Na premike lahkih snovi (plini) v ozračju močno vpliva moč vetra, ki je posledica razlik v zračnem pritisku med posameznimi območji. Ta nastane zaradi različnega segrevanja planeta. Na premikanje morja ima ključno vlogo kroženje lune okoli zemlje in zemlje okoli sonca. Zaradi privlačne sile se morje ob prehodu lune dviga (plimuje) in ta sila skupaj z vetrovi pomaga premikati ogromno maso vode, ki ji rečemo oceani.
V vodah so za kroženje snovi pomembne ribe, kiti in druge morske živali, ki lahko prepotujejo na tisoče kilometrov ali se potopijo več kot kilometer globoko. Iz globin ali s hranili bogatega severa lahko npr.: kiti na površje ali s hranili reven jug prinesejo ogromne količine hranil, ki so ključne za bogatenje sistema.
Veter lahko premeša tudi plasti v jezerih in morju ter tako dvigne usedline oziroma hranila, ki jih v zgornjih plasteh primanjkuje. Tako na premike v morju kot v ozračju močno vpliva toplotna energija. Toplejše snovi so lažje in se zato lahko gibljejo v nasprotno smer od gravitacije.
Dodatno lahko nekatere snovi, npr.: pepel iz vulkana zaradi eksplozivnega pritiska potuje v ozračje. Ko se ohladi, krmilo prevzame gravitacija.
Ne pozabiti na živali
Eden najpomembnejših načinov prenosa snovi v naravi so organizmi. Rastline iz prsti, ozračja in vode počrpajo ogromno količino snovi. To je vidno celo iz vesolja. Vsako pomlad rastline opazno vdihnejo čez zimo nakopičen CO2 iz ozračja. S pomočjo peloda, semen in odpadlega listja, lahko rastline s pomočjo vetra snov raznesejo na velike razdalje, npr.: vse do Antarktike in visokogorja. Še pomembnejše za premikanje snovi so živali. Ptice se lahko selijo več 10.000 km daleč in seveda s seboj nesejo tudi snovi, ki so jih zaužile nekje drugje.
V vodah so za kroženje snovi pomembne ribe, kiti in druge morske živali, ki lahko prepotujejo na tisoče kilometrov ali se potopijo več kot kilometer globoko. Iz globin ali s hranili bogatega severa lahko npr.: kiti na površje ali s hranili reven jug prinesejo ogromne količine hranil, ki so ključne za bogatenje sistema. V morju je zelo pomemben del kroženja snovi tudi zooplankton, ki vsako noč iz globin plava proti površju in s seboj prinaša hranila.
V razmislek… Kroženje snovi v naravi je ključno za naš udobni obstanek. Pomislite, kako nepredstavljivo moč premikanja ima na stotine milijonov ton rib in desetine milijone kitov v oceanih in kaj za oceane pomeni, da je že dobra tretjina ribolovnih območij sesutih in da je vseh kitov danes v oceanih samo slab milijon (več kot milijon je bilo v preteklosti samo sinjih kitov, ki jih danes ocenjujejo na samo nekaj tisoč).
