Kako narediti pasji sprehod prijeten?

Avtor članka: Petra Mohar

Večina nas ima psa za družinskega člana, prijatelja, spremljevalca. To že samo po sebi pomeni, da mu želimo omogočiti kar najlepše življenje in mu ponuditi največ, kar lahko. Vendar se je nekje med razvojem našega znanja o pasjih potrebah zataknilo. Nekako smo prišli do ideje, da moramo psa fizično izmučiti, da imamo mir v hiši. Vsak dan, dan za dnem. Ob tem scenariju seveda najbolj nastradajo mladiči in stari ter težki psi.

Ure in ure aktivnosti, tek po betonu, ki se meri v kilometrih, in neprestano tekanje za žogico, frizbijem ter podobno, za naše pse pomenijo stres. Če to počnemo vsak dan, to pomeni kronični stres in kronični stres vodi v vedenjske ter zdravstvene težave.

Za veliko psov se stres začne že s prvimi znaki, da se odpravljamo na sprehod. Mnogi se natikanju ovratnice ali oprsnice in pripenjanju vrvice izogibajo ali pri tem celo grizejo. Nekatere je na sprehod potrebno dobesedno vleči. Tudi vožnja z avtom na mirno lokacijo, kjer ni nikogar drugega, samo trava in drevesa, ne pomaga. Psa je treba vleči vso pot. Na poti nazaj se zaganja in nori ter hoče domov.

Nekateri kmalu začnejo reagirati na določene zvoke in gibanje ter postanejo težko obvladljivi. Kljub temu njihovi skrbniki vztrajajo s sprehodi, saj so prepričani, da njihov pes potrebuje gibanje, veliko aktivnosti in dolge sprehode. V resnici pa psi najprej potrebujejo občutek varnosti, da lahko svojemu skrbniku zaupajo in se počutijo sproščene v svojem okolju. Če se vaš pes na sprehodu upira, ima za to verjetno dober razlog. V ozadju je pogosto strah, preobremenjenost, utrujenost ali bolečina.

Če se vaš pes na sprehodu upira, ima za to verjetno dober razlog. V ozadju je pogosto strah, preobremenjenost, utrujenost ali bolečina.

Večino težav naših psov za nas ni tako zelo očitnih. Običajno ne vemo in ne vidimo, da psa preobremenjujemo. Mislimo, da so za našega psa sprehodi seveda prijetni. Pa so mu res? Kaj v resnici pomeni prijeten in primeren sprehod? Prijeten sprehod za naše pse pomeni hojo, raziskovanje in mirno druženje.

Igra, lovljenje žogic, frizbijev, tek ob kolesu in podobno niso sprehod. To se dodatne aktivnosti, ki jih izvajamo nadzorovano in omejeno (če že čutimo potrebo po njih). Predvsem za športne aktivnosti je pomembno, da z njimi začnemo šele, ko je pes fizično odrasel in ima torej primerno razvite mišice. Dejavnosti uvajamo postopno s postopnim nabiranjem kondicije.

Igra, lovljenje žogic, frizbijev, tek ob kolesu in podobno niso sprehod.

Na kaj moramo biti pozorni na sprehodih?

1. Osnova za kakovosten in sproščen sprehod je primerna ter udobna oprema. Najprimernejša je oprsnica, pri kateri moramo biti pozorni, da psa nikjer ne veže in omogoča prosto gibanje. Predvsem je pomembno, da je dovolj prostora za prednjimi tacami, kjer je koža nežnejša in jo neustrezna oprsnica hitro odrgne.

2. K primerni opremi za sprehod seveda spada ustrezen, dovolj dolg povodec. Dovolj dolg povodec pomeni vsaj tri metre, da ima naš pes dovolj možnosti za raziskovanje, vohanje, lulanje ali kakanje. Seveda to ne pomeni, da mu vedno za vsako ceno pustimo, da se giblje, kjerkoli hoče. Če situacija postane nevarna (npr. mimo vozijo avtomobili), povodec enostavno skrajšamo in ga spet popustimo na polno dolžino šele, ko nevarnost mine. Izjemno pomembno za naš odnos s psom je tudi, da povodca ne izkoriščamo za korekcijo (vlečenje in cukanje). 

3. Za sproščen sprehod moramo prenehati z neprestanim usmerjanjem in nadzorovanjem vsakega giba našega psa. Mnogi med nami se tega niti ne zavedamo. Na popolnoma podzavestni ravni dajemo psu neprestana navodila, kako daleč lahko gre, v katero smer se lahko obrne, kako hitro lahko hodi, kje lahko voha, koga naj pozdravi in koga ne. Alternativa utrujajočemu poveljevanju (za oba – psa in njegovega vodnika) je izogibanje nevarnim situacijam ali dražljajem, ki bi sprožili neželeno vedenje. Če naš pes laja ob srečanju z drugimi psi, se naučimo opazovati okolico in ko v daljavi zagledamo psa, enostavno spremenimo smer ter se odpravimo stran.

4. Opazujmo hojo našega psa. Ali hodi ali teče? Ali se giblje skladno in lahkotno, ali prenaša težo na eno stran? Predvsem pri majhnih psih se pogosto dogaja, da ves čas tekajo ob nas, ker imajo kratke tačke. Enako velja za pasje mladičke. Če tega ne upoštevamo, lahko naredimo škodo za celo življenje.

Tek in galop sicer povečujeta prsni koš ter njegovo zmogljivost in krepita srce ter ožilje, ne razvijata pa mišic, potrebnih za uravnoteženo gibanje. Te mišice se razvijajo s hojo (ne tekom) po raznoliki podlagi.

5. Sprehodi naj bodo načrtovani.  Načrtovanje je izjemno pomembno, če imamo občutljivega psa, saj moramo poznati tudi možnosti umika oziroma alternativne poti, če nas kaj preseneti. Za vse pse je pomembno, da sprehodi ne potekajo vedno po isti poti, ampak jim omogočijo spoznavanje novih lokacij. Vsaj dva- do trikrat na teden se odpravimo nekam, kjer še nismo bili. Ni treba, da se odpravimo daleč. Lahko raziskujemo v bližini našega doma in odkrivamo ulice ter poti, po katerih še nismo hodili.

6. Kadarkoli je mogoče, našemu psu omogočimo mirno druženje z drugimi (vljudnimi) psi. Na tak način bodo sprehodi za našega psa prijetni, zanimivi, sproščujoči, poučni in stimulirajoči.

Koristno vodilo za sprehode je, da ne gledamo nanje kot razdaljo, ki jo prehodimo od točke A do točke B, ampak jih raje merimo časovno. Psu namenimo pol ure sprehoda. Če to pomeni 100 metrov okoli naše hiše, tudi prav. Ta čas je namenjen našemu psu in porabi ga lahko, kakor želi.

Priporočamo tudi: Življenje v mestu s psi