Pogosto omenjamo predvsem neverjetne sposobnosti pasjega nosu, vendar njihova ušesa niso nič manj čudovita. Zgradba pasjih ušes je precej podobna človeški, slišijo pa vsaj dvakrat bolje kot mi, zaznavajo višje in nižje tone kot ljudje, imajo možnost fine nastavitve lege ušes ter tako natančnejše določanje izvora zvoka.
Poenostavljeno povedano je zvok mehansko valovanje, ki ga naše uho pretvori v pritisk, ta pa se v obliki električnega impulza prenese do naših možganov. Vsaka žival, vsako živo bitje ima določeno območje udobja, kjer ta pritisk omogoča sprostitev telesne napetosti. Zvoki, ki gredo preko določene meje, pa lahko sprožijo čuječnost oziroma negotovost in zaskrbljenost ali celo strah in paniko.
Za večino psov je udobna glasnost nekje do 60 ali 80 decibelov, medtem ko je človeška meja pri 90 decibelih. Vse, kar je nad to mejo, pomeni stres in lahko povzroča bolečino. Če niste prepričani, ali je okolje za vašega psa prehrupno, lahko na internetu poiščete brezplačne aplikacije, s katerimi preverite nivo hrupa v vaši okolici.
Čeprav so bile izvedene številne študije o pozitivnem učinku klasične glasbe na ljudi in tudi nekaj študij na drugih živalih (slonih, opicah, kravah itd.), je raziskav o učinku na pse malo.
Pozitivni učinki, ugotovljeni pri ljudeh, so zelo raznoliki in številni: zmanjševanje občutka tesnobe, povečanje družabnosti, zniževanje krvnega tlaka, srčnega utripa, občutljivosti na bolečino in s tem manjše potrebe po protibolečinski ter mnogo drugih terapijah (Kogan et al. 2012). Podobne učinke lahko pričakujemo – in so bili tudi opaženi – pri živalih , čeprav razlogi za zmanjševanje stresa in vpliva na vedenje še niso popolnoma znani (Kogan et al., 2012). Podobno kot pri ljudeh je bilo tudi pri živalih ugotovljeno, da ima divja (npr. heavy metal) glasba nasproten, to je negativen učinek na nivo stresa in izražanje neželenih vedenj (Kogan et al. 2012).
V letu 2015 je bila objavljena pilotna raziskava o pomirjujočem učinku klasične glasbe na pse v zavetiščih z željo poiskati način, kako psom v tako stresni situaciji z obogatitvijo okolja olajšati bivanje. Poleg opazovanja vedenja so v raziskavi merili tudi srčni utrip in nivo stresnih hormonov v vzorcih sline. Rezultati so bili spodbudni, psi so se odzvali podobno kot v drugih raziskavah. Stres je bil manjši, manj je bilo lajanja in psi so bili bolj mirni. Zanimiva ugotovitev pa je bila, da se srčni utrip in vedenja po enem tednu vrneta v prvotno stanje (Bowman et al., 2015). Ker je to le pilotna študija, ima seveda mnogo pomanjkljivosti in rezultati porajajo mnoga vprašanja.
Eno izmed vprašanj je: Kakšen učinek imajo različne vrste klasične glasbe na različne pse? Zavedati se moramo, da je pojem “klasična glasba” precej širok. Znotraj nje poznamo cel razpon ritmov, tempa in kompleksnosti: vse od umirjene, nežne in enostavne glasbe do poskočnih, stopnjujočih se in hitrih skladb. Če domnevamo, da je glasba akustično valovanje, katerega vibracije vplivajo na frekvenco srčnega utripa in s tem na umirjenost ali vznemirjenost, potem ima hitrost ritma lahko različen učinek na velike in majhne pse. Veliki psi imajo namreč počasnejsi utrip od majhnih psov in mladičkov. Poleg tega imajo živali drugačen akustični in vokalni obseg, kot ga imajo ljudje, zato ima glasba, narejena za naša ušesa, nanje drugačen vpliv oziroma je zanje nezanimiva (Snowdon et al, 2009 in 2015). V raziskavi tudi ni bilo navedeno, kako glasno glasbo so predvajali. Glede na to, da psi slišijo precej bolje kot ljudje, zna pretirana glasnost izničiti pomirjujoč učinek umirjene glasbe.
Ne glede na vsa porajajoča se vprašanja pa je vseeno jasno, da določena vrsta glasbe na naše spremljevalce vpliva pozitivno. V raziskavi BARD (BioAcoustic Research & Development) so preizkusili učinke različnih tempov in sestave glasbe na počutje psov. Ugotovili so, da ima največji učinek najbolj preprosta in najbolj počasna glasba. Rezultati so izjemno zanimivi, saj je bilo opaziti vedenj, povezanih s tesnobo, kar za 70 % manj .
Glasbo pri umirjanju in prevzgoji psov uporabljam že mnogo let. Seveda glasba ni čudežno zdravilo, pač pa jo uporabljam v kombinaciji z drugimi pristopi kot podporo osnovnemu programu prevzgoje. Je del sestavljanke, ki psu omogoča hitrejšo vzpostavitev ravnovesja v telesu, stabilnosti njegovega sistema in sposobnosti uravnavanja odzivov na zunanje dražljaje. Vsekakor je učinke glasbe vredno preizkusiti, preden se poslužimo zdravil, ki vplivajo na pasji razum in lahko celo spremenijo osebnost našega psa.
Viri:
