Pogosto omenjamo predvsem neverjetne sposobnosti pasjega nosu, vendar njihova ušesa niso nič manj čudovita. Zgradba pasjih ušes je precej podobna človeški, slišijo pa vsaj dvakrat bolje kot mi, zaznavajo višje in nižje tone kot ljudje, imajo možnost fine nastavitve lege ušes ter tako natančnejše določanje izvora zvoka.
Poenostavljeno povedano je zvok mehansko valovanje, ki ga naše uho pretvori v pritisk, ta pa se v obliki električnega impulza prenese do naših možganov. Vsaka žival, vsako živo bitje ima določeno območje udobja, kjer ta pritisk omogoča sprostitev telesne napetosti. Zvoki, ki gredo preko določene meje, pa lahko sprožijo čuječnost oziroma negotovost in zaskrbljenost ali celo strah in paniko.
Za večino psov je udobna glasnost nekje do 60 ali 80 decibelov, medtem ko je človeška meja pri 90 decibelih. Vse, kar je nad to mejo, pomeni stres in lahko povzroča bolečino. Če niste prepričani, ali je okolje za vašega psa prehrupno, lahko na internetu poiščete brezplačne aplikacije, s katerimi preverite nivo hrupa v vaši okolici.
Čeprav so bile izvedene številne študije o pozitivnem učinku klasične glasbe na ljudi in tudi nekaj študij na drugih živalih (slonih, opicah, kravah itd.), je raziskav o učinku na pse malo.
Pozitivni učinki, ugotovljeni pri ljudeh, so zelo raznoliki in številni: zmanjševanje občutka tesnobe, povečanje družabnosti, zniževanje krvnega tlaka, srčnega utripa, občutljivosti na bolečino in s tem manjše potrebe po protibolečinski ter mnogo drugih terapijah (Kogan et al. 2012). Podobne učinke lahko pričakujemo – in so bili tudi opaženi – pri živalih , čeprav razlogi za zmanjševanje stresa in vpliva na vedenje še niso popolnoma znani (Kogan et al., 2012). Podobno kot pri ljudeh je bilo tudi pri živalih ugotovljeno, da ima divja (npr. heavy metal) glasba nasproten, to je negativen učinek na nivo stresa in izražanje neželenih vedenj (Kogan et al. 2012).
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
