Žuželke. Čebele, metulji, mravlje, pikapolonice, komarji, muhe … in še bi lahko naštevala. Veliko jih je, ki jih vsakodnevno srečujemo. Večina žuželk je letečih kopenskih živali. A poleg najrazličnejših kopenskih habitatov žuželke naseljujejo tudi vodne. Pomislite, poznate tudi kakšne vodne žuželke?
Na prvi pogled jih ne vidimo, a jih je neizmerno mnogo
Vodne žuželke, pa tudi drugi vodni nevretenčarji, kot so vodni polži, školjke, vrtinčarji, gliste, pijavke in drugi maloščetinci, raki ipd., so pomembni gradniki sladkovodnih združb. Živijo tako v podlagi, pod kamni in na njih, skriti so v rastlinju ali pa prosto plavajo v vodnem stolpcu, tik pod ali na vodni gladini. Čeprav jih, ko s kopnega pogled usmerimo v bližnje vodno telo, navadno sploh ne opazimo, jih v vodi pravzaprav kar mrgoli! Toliko jih je, da se skoraj ne more zgoditi, da jih, že če z mrežo nekajkrat samo naključno zamahnemo pod vodo, ne bi zajeli vsaj nekaj.
Ličinke enodnevnice preživijo večino svojega življenja pod vodno gladino. Te ličinke imajo dva krilata razvojna stadija, saj postanejo spolno zrele šele po dodatni levitvi na kopnem.
Katere vodne žuželke bi lahko zajeli?
Poglejmo si torej nekaj skupin žuželk, katerih razvoj je vsaj v določenem obdobju življenja nujno vezan na vodo. Takšni so kačji pastirji, enodnevnice, vrbnice in mladoletnice.
Kačji pastirji (Odonata)
Začnimo z enim bolje znanih redov žuželk, ki jih pogosto videvamo ob in v vodnih telesih, s kačjimi pastirji. Večinoma večji, raznokrili kačji pastirji (Anisoptera) z veliko hitrostjo preletavajo zračni prostor nad in okoli vode, vitkejše in nežnejše enakokrile kačje pastirje (Zygoptera) pa najlažje opazujemo, ko počivajo na obvodnem rastlinju. A to so odrasle živali.
Njihove brezkrile ličinke, imenovane tudi najade, namreč živijo pod vodno gladino in so videti kot prave male pošasti. Zelo posebna značilnost vseh ličink kačjih pastirjev je namreč njihov, za lov specializiran ustni aparat – t. i. lovilna krinka (ali obrazna maska). To imajo med mirovanjem prepognjeno in zloženo pod glavo, ko pa se jim približa plen, jo eksplozivno iztegnjeno naprej in žrtev zagrabijo s kleščami na njenem sprednjem koncu.
Tako kot odrasli osebki se tudi ličinke raznokrilih kačjih pastirjev že po videzu bistveno razlikujejo od ličink enakokrilih. Te so vitkejše, plavajo z bočnim vijuganjem telesa, na koncu zadka pa imajo 3 lamelaste strukture – škrge, s katerimi dihajo. Ličinke raznokrilnih kačjih pastirjev so bolj čokate in imajo 5 kratkih špičastih izrastkov na koncu zadka, škrge pa so skrite. Ne plavajo, lahko pa se, kadar je to potrebno, hitreje poženejo naprej s curkom vode, ki ga iztisnejo iz anusa.
Enodnevnice in vrbnice
Enodnevnice (Ephemeroptera) so izjemno nežne krilate žuželke, ki jih zagotovo opazite, če se pozno spomladi sprehajate v bližini vodnih teles. Prepoznate jih po prosojnih krilih, pri čemer je sprednji par očitno večji od zadnjega, ta pa je lahko pri nekaterih vrstah zelo reduciran ali celo popolnoma odsoten. Na glavi imajo velike izbočene oči, na koncu zadka pa 3 (nekatere tudi samo 2) dolge, nitaste izrastke. So edina skupina žuželk, ki ima kar dva krilata razvojna stadija. Ko namreč ličinke zapustijo vodo in se prelevijo v krilate živali (= subimage), te še niso spolno zrele. Šele po dodatni levitvi postanejo sposobne spolnega razmnoževanja. Odrasli se sploh ne prehranjujejo in živijo le nekaj ur do nekaj dni (od tod ime enodnevnice). V naravi jih zato lahko opazimo le v zelo kratkem obdobju, v nekaj pomladanskih dnevih, ko se tako rekoč naenkrat preobrazi veliko število osebkov. Ličinke se razvijajo v vodi. Tudi one imajo na koncu zadka 2–3 nitaste izrastke, poleg teh pa vzdolž abdomna opazimo še 7 parov plavutastih ali peresastih izrastkov – škrg. Da pospešijo izmenjavo dihalnih plinov, ličinke mnogih vrst z njimi pogosto utripajo in tako ustvarjajo svež tok s kisikom obogatene vode.
Ličinkam enodnevnic so za neizkušenega opazovalca na prvi pogled izjemno podobne tudi ličinke vrbnic (Plecoptera), ki prav tako živijo v vodi. Tako kot enodnevnice imajo namreč tudi te 3 pare normalno razvitih hodilnih nog in podobne nitaste izrastke na koncu zadka. A že z nekoliko pozornosti jih z lahkoto razlikujemo: vrbnice imajo zmeraj le dva terminalna izrastka t. i. cerka, poleg tega pa ob strani zadka nimajo za enodnevnice značilnih škrg. Ličinke so zelo občutljive na onesnaženost okolja, zato je njihova prisotnost v določenem vodnem telesu zanesljiv pokazatelj njegove dobre kvalitete. Dva dolga nitasta cerka tudi večina vrbnic ohrani še v odrasli dobi, ki jo preživijo na kopnem. So precej čokate vodne žuželke z značilno izrazito in kompleksno ožiljenimi krili. Če jih opazujemo med letom, je videti, kot da je z njimi kaj narobe, saj ne zamahujejo sinhrono in so precej slabi letalci. Večino časa zato z nad zadkom plosko zloženimi krili posedajo na vegetaciji v bližini vode, v kateri so se razvijale.
Mladoletnice
Ste že kdaj našli nekaj centimetrov dolge tulčke iz peska, drobnih kamenčkov ali vejic, listja ali drugih koščkov rastlin? V njih se skrivajo ličinke mladoletnic. Ličinke mnogih vrst gradijo s pomočjo lastne svilene niti takšne premične hiške, druge pa svoje zavetje pritrdijo na podlago in/ali pri tem uporabijo samo svojo svilo. Nekaj jih živi tudi brez takšne zaščite, na podlago pritrjeno zavetje pa si zgradijo šele pred preobrazbo, ko se zabubijo.
Okoli 2 cm velike ličinke imajo sicer 3 pare normalno razvitih oprsnih nog, za njih pa je značilen še en par panožic s krempeljci na koncu zadka. Vzdolž celotnega zadka so pogosto poraščene tudi z dlačicami in posameznimi ali v šope razvrščenimi nitastimi škrgami. Odrasle živijo na kopnem in spominjajo na majhne metuljčke. Za razliko od metuljev, katerih krila so prekrita z drobnimi luskicami, so krila mladoletnic poraščena z mnogimi dlačicami. Tudi mladoletnice kot odrasle žuželke preživijo le kratek čas (1–2 tedna) in se pogosto sploh ne hranijo. Aktivne so predvsem v mraku in ponoči in jih podnevi, ko posedajo na rastlinju, le redko opazimo. Pa vi? Ste jih že videli?
Vodne žuželke, pa tudi drugi vodni nevretenčarji, kot so vodni polži, školjke, vrtinčarji, gliste, pijavke in drugi maloščetinci, raki ipd., so pomembni gradniki sladkovodnih združb.
Nekatere skupine žuželk živijo v vodi tudi v odraslem obdobju
Takšne so nekatere vrste hroščev in stenic, čeprav mnoge med njimi v vodi sploh ne živijo. Tudi večina dvokrilcev (muhe in komarji) ni vezana na vodno okolje, a nekaj jih je – zato v vodi najdemo tudi njihove ličinke. Te skupine žuželk si bomo podrobneje pogledali v prihodnjem članku.
