Bolezni kopit so dokaj pogost pojav oziroma posledica sodobne oskrbe konj in pomembno se je vprašati o tem, kakšno stališče zavzeti, ko se z njimi soočimo. Prvi korak je seveda vedno ta, da premislimo o tem, kaj so glavni vzroki, ki so pripeljali do določenega degenerativnega stanja. Težava velikokrat izhaja iz tega, da ljudje nismo več dovolj v stiku z naravo in tako tudi v stiku s konjem, premalo pozornosti posvečamo posluhu za njegove naravne potrebe.
Naravni sistemi, ki so se razvijali skozi milijarde let, imajo svoj smisel in zakone, ki jih sicer lahko kršimo, vendar je za to potrebno plačati določeno ceno. Ni znano, da bi pri divjih konjih obstajale bolezni kopit in tudi iz tega lahko sklepamo, da je večinoma prvi ključ do zdravja to, da nekaj spremenimo v našem načinu razmišljanja ter delovanja glede same oskrbe konja.
Moč narave je presenetljiva in ko ima konj možnost, da ponovno vzpostavi funkcionalnost njenih tokov v svojem telesu, se včasih dogajajo čudeži, oziroma neverjetno močno zdravljenje. Seveda je h kakršnemu koli zdravljenju vedno potrebno pristopati celostno in enakovredno delovati tako na področju telesa kot tudi duha oziroma psihe.
Bolezni kopit v največ primerih izhajajo prav iz človekove nevednosti ali celo brezbrižnosti glede tega, kako se zdravje kopit povezuje s konjevim življenjem. Velika omejitev prostora, nenaravno gibanje oziroma pomanjkanje slednjega, neustrezna prehrana in povzročitev različnih vrst (psihofizičnega) stresa – vse to pri večini konj slej kot prej postopoma pripelje do nekakšne degeneracije oziroma bolezenskega stanja. Pri kopitih je to lepo razvidno, saj je njihovo splošno zdravje že v osnovi pogojeno tako z zdravjem gibalnega aparata, kot tudi z zdravjem prebavnega sistema. Do bolezni kopit pride, če ena od teh stvari nekaj časa ne deluje pravilno, oziroma je (dolgoročno) preobremenjena.
Že to, da konj ne more normalno funkcionirati bos (brez podkev ali katere druge zaščite), je neke vrste blago bolezensko stanje, saj pomeni, da telo ne more zgraditi in ohranjati dovolj močnih kopitnih struktur, da bi opravljale funkcijo, za katero so bila ustvarjena v milijonih let. Seveda je tu eden od bistvenih motilnih faktorjev človek, ki na konja nalaga neneravne obremenitve (med drugim tudi ustvarjanje genetsko oslabljenih osebkov) in mu hkrati ne omogoča dovolj dobre podpore (oskrbe), da bi razvijal ter ohranjal svoje naravne moči.
Vsi se verjetno lahko strinjamo, da je bolezen najbolj smiselno preprečiti in s tem (sebi ter konju) zagotovo prihranimo veliko trpljenja, slabe kvalitete življenja in nenazadnje tudi denarja. Če ne drugega si nobeden lastnik konja ne želi visokih stroškov veterinarja, ki se po navadi povečajo, bolj kot konji živijo nenaravno. Konji, ki jim je dopuščeno, da razvijejo svoje naravne potenciale, so poleg tega tudi visoko sposobni samozdravljenja, saj so po navadi precej bolj v stiku s svojimi telesi in hkrati že v osnovi bolj pazijo nase.
Na primer, konj ki se giblje bos in je vajen prostega gibanja po raznolikem terenu, bo stopal bolj mehko ter zavestno in na ta način zaščitil tudi celoten gibalni aparat – tetive, sklepe itn. Kovani konji, katerim je kopitna struktura zadana umetno, so v tem smislu izredno omejeni, saj podkev ne dopusti naravnim mehanizmom, da do potanskosti opravijo svojo funkcijo in hkrati preprečujejo zavesten stik s tlemi (konjeva kopita so namreč močno oživčena).
Kovani konji ne samo, da imajo več možnosti za zunanje mehanske poškodbe, temveč tudi za razvoj bolezni znotraj kopita. Eden od teh primerov je bolezen zakopitnice, kjer pride do degeneracije zakopitne kosti. Vzroki za nastanek bolezni zakopitnice so sicer lahko različni, vendar se predvideva, da najpogosteje nastanejo zaradi nepravilne oblike kopita (predolgi prsti, visoke in spodvlečene pete, preraščene kopitne zagozde).
Ko mehanske sile neuravnoteženih struktur dovolj dolgo delujejo neskladno, se pojavi vnetje v predelu stika zakopitnice in globinske upogibalke. Po navadi je v tem predelu hkrati prekinjen tudi glavni dovod krvi in s tem je onemogočena ustrezna prekrvavitev tkiv, kar še dodatno prispeva k degenaraciji ter preprečuje naravne procese zdravljenja.
Najbolj pogosta bolezen, ki je posledica nenaravne oskrbe konja oziroma stresa, ki ga takšna oskrba povzroča, je laminitis ali vnetje kopitne lamine (usnjice). Ta bolezen se lahko pojavi v zelo blagi obliki, ki se kaže kot občutljivost konja na trdi podlagi, ali pa zelo hudi, ki povzroči penetracijo kopitne kosti skozi kopitno kapsulo.
Do laminitisa večinoma pride zaradi raznih (kroničnih) težav s prebavo, lahko tudi zastrupitev (hrana, nasičena s sladkorji oziroma vnos različnih toksinov), odpovedi oziroma slabega delovanja notranjih organov (jetra, ledvice, slaba črevesna mikroflora), hormonskih nihanj in včasih tudi kot posledica močnih, dolgotrajnih mehanskih pristiskov. Pogosto je lahko kombinacija obojega (nepravilna hoja na prst v kombinaciji z neustrezno prehrano, preobremenitev ene noge kot kompenzacija zaradi poškodbe).
Tako bolezen zakopitnice kot tudi laminitis se da preprečiti in zdraviti tako, da upoštevamo, oziroma ponovno vzpostavimo pravilno delovanje naravnih mehanizmov. Najprej je seveda potrebno odstraniti glavni vzrok nastanka bolezni, uravnotežiti prehrano in omogočiti čiščenje toksinov, poskrbeti za pravilno (naravno) gibanje ter konja tudi primerno psihološko podpreti.
V veliko (včasih ključno) podporo je lahko vključen tudi ustrezno izobražen strokovnjak za oblikovanje kopit, saj lahko skozi postopno korekcijo oblike kopitne kapsule postavi kopitno kost v pravilen položaj in s tem hkrati razbremeni deformacije notranjih struktur.
Skozi uravnoteženo kopitno strukturo se vzpostavi pravilna kopitna funkcija in gibanje ter s tem normalni naravni mehanizmi, ki sprožijo zdravljenje. Zavedati se moramo, da je lahko proces zdravljenja dolgotrajen (odvisno od stopnje bolezenskega stanja) in sprva tudi težak (boleč), saj se mora telo na novo prilagoditi ter očistiti.
Naravno zdravljenje se ne odvija vedno premosorazmerno in ker so vsi mehanizmi živega bitja med seboj prepleteni, je velikokrat potrebno zdraviti najprej kakšen drug del telesa ter ne samo kopita. Pomembno je, da smo potrpežljivi in da poslušamo konja, saj ima prav vsak, kot individuum, svoje potrebe ter posebnosti, ki jih moramo upoštevati.
