Če se le da, naj vzgoja mladega konja vsaj nekje do svojega tretjega leta poteka tudi v čredi vrstnikov. Pri treh letih je žrebca priporočljivo kastrirati, saj ima tako dovolj časa, da se pred kastracijo primerno razvije. Zato je idealno, da mu do takrat poiščemo prostor, kjer lahko odrašča skupaj z drugimi žrebci. Prva tri leta konjevega odraščanja močno zaznamujejo njegova nadaljnja leta in dobro je, da imajo takrat čim več “otroške” svobode, hkrati pa jih že učimo oziroma utrjujemo osnove, kot so vodenje, sprejemanje nenavadnih okoliščin (nalaganje na prikolico, veterinarski pregledi), ločenost od črede itd. Preveč resnemu delu se v tej dobi izognemo, saj konja v dobi intenzivnega razvoja ne želimo preobremeniti, sploh s takšno dejavnostjo kot je na primer lonžiranje, ki močno obremenjuje sklepe. Zmerno in postopno delo, z občutkom za konjev značaj in razvoj, naj bodo naši vodniki pri tem, kaj in koliko lahko od konja zahtevamo. Na splošno pa naj velja pravilo manj je več in predvsem skrbimo za kvaliteto in raznolikost dela. Takšen pristop bo zagotovo obrodil sadove v konjevih zrelejših letih.
Z osnovnim ujahavanjem konja lahko zelo počasi začnemo pri tretjem ali četrtem letu starosti in ga nato vsako leto postopoma malo bolj obremenjujemo. Na primer – nanj se lahko usedemo že pri tretjem letu, toliko da sprejme občutek teže, kar še ni jahanje. V četrtem letu starosti pa lahko že za kratek čas nosi težo, vendar smo pazljivi da vedno spodbujamo pravilno držo in razvoj ravnotežja pod jahačem in ga ne obremenjujemo predolgo. Pravilno držo pod jahačem lahko zelo dobro treniramo oziroma razvijamo tudi preko dela na tleh, zato z samim jahanjem nikar ne hitimo. Nič na silo – ujahavanje konja traja tudi več let in ne le nekaj mesecev.
Najnovejše raziskave kažejo, da se konju šele nekje pri sedmem letu starosti (pri nekaterih velikih konjih pa še kasneje) zakostenijo vsi hrustanci, torej šele takrat zares dokončno fizično odrastejo. Če bomo v njegovi mladosti namenili dovolj pozornosti osnovam njegovega psihofizičnega razvoja, kot so poslušnost in pravilen razvoj gibanja, bomo s tem tlakovali pot uspehu in zdravju v odraslih, delovnih letih. Konjeva odrasla leta, ki trajajo približno od 6 do 18 let, naj bi bila v tem smislu najbolj aktivna in če ga v njegovi mladosti ne bomo preveč priganjali preko njegovih zmogljivosti, ki jih narekuje njegov naravni razvoj, bomo imeli kasneje bolj zdravega partnerja.
Konj se mora dovolj gibati
Zavedati se moramo, da smo konjem vzeli svobodo črednega nomadskega življenja, kar pomeni, da se večinoma ne gibajo dovolj in tudi ne dovolj raznoliko. Zato je v domači oskrbi, potrebno ta manjko nadomestiti in se z mladim konjem ukvarjati na ta način, da razvije gibanje tako s pomočjo primerno urejenega bivalnega prostora, kot tudi skozi namerno vodeno interakcijo oziroma delo s človekom. Tu namenoma ne želim uporabljati besede trening, saj slednja označuje sistematično učenje v namene športne dejavnosti. Mlad konj pa naj se predvsem razvija skozi gibanje, ki izhaja iz notranjega veselja in raznolikih gibalnih izkušenj, kar lahko pridobi skozi raznoliko delo na tleh, ki ni nujno trening.
Pri treh letih je žrebca priporočljivo kastrirati, saj ima tako dovolj časa, da se pred kastracijo primerno razvije. Zato je idealno, da mu do takrat poiščemo prostor, kjer lahko odrašča skupaj z drugimi žrebci.
Ena od stvari, ki lahko močno pomaga mlademu konju k dobremu ravnotežju in zdravju v odraslih letih je oskrba kopit. Prva tri leta so ključna, da mlademu konju omogočimo zdravo zasnovo, ki mu bo nato služila celo življenje. Zato se splača v zgodnem razvoju vložiti veliko truda v naravno oskrbo, podkrepljeno s pravilnim, zavestnim delom, kar se nam kasneje zagotovo poplača skozi moč, zdravje in splošno psihofizično ravnovesje konja.
Dolgi sprehodi s konjem
Osebno priporočam, da z mladim konjem delamo čim bolj pogoste, dolge sprehode po naravi, kar je tudi super trening za kasnejše delo pod sedlom. Na osredotočenem, zavestnem sprehodu lahko krepimo vse bistvene stvari osnovne vzgoje in smo lahko prepričani, da konja ne bomo “zamorili”, saj je narava vedno pravi kraj za sprostitev in krepitev duha in telesa, tako za konja kot za nas. Delo v maneži naj bo minimalno in vedno s poudarkom na igri. Vendar ko govorimo o igri s konjem, se je vedno potrebno zavedati, da igra s konjem ni nekaj, kar bi vzeli zlahka, kot igro z otrokom. Mladi konji, sploh žrebci, igro jemljejo kot del iskanja svojega mesta v čredi, kar lahko brez ustrezno postavljenih meja iz naše strani, pripelje do izredno nevarnih situacij. Enako velja za vsakršno delo z mladim konjem, zato moramo vedno poskrbeti, da konj razume in sprejema naše vodstvo.
Vzgoja mladega konja zahteva naš čas in pozornost
Konji v noben primeru niso igrača in ko pri delu z njimi omenjam igro, nikakor ne mislim igre, kot jo poznamo mi ljudje. Med konji igra pomeni sproščeno urjenje telesa in uma, podkrepljeno z močno zbranostjo in telesno prisotnostjo. Če bo mlad konj začutil, da je od nas psihofizično močnejši, kar ne pomeni dobesedno, temveč predvsem v telesni zbranosti in pozornosti, bo hotel prevzeti vodstvo in nas potisniti v položaj podrejenosti. To je naraven nagon, ki sledi procesu odraščanja v čredi in je nujen del preživetja. Zato naj bi prav tako kot žrebeta, mlade konje vzgajali ljudje, ki imajo zato dovolj izkušenj oziroma razumevanja poti tovrstnega razvoja. Če ne drugače, se je potrebno za delo z mladim konjem intenzivno izobraževati. Zelo pogosta napaka, ki jo naredimo pri nakupu konja je, da kupimo mlademu in neizkušenemu človeku, ali celo otroku, mladega in neizkušenega konja. Od nekdaj velja pravilo, da morajo mladi jahači jahati starejše, izobražene konje in obratno.
Če bo mlad konj začutil, da je od nas psihofizično močnejši, kar ne pomeni dobesedno, temveč predvsem v telesni zbranosti in pozornosti, bo hotel prevzeti vodstvo in nas potisniti v položaj podrejenosti. To je naraven nagon, ki sledi procesu odraščanja v čredi in je nujen del preživetja. Zato naj bi prav tako kot žrebeta, mlade konje vzgajali ljudje, ki imajo zato dovolj izkušenj oziroma razumevanja poti tovrstnega razvoja.
