Objavljeno: 20. novembra, 20219.4 min read

Kako hraniti konja za vzdrževanje zdravja kopit

Kot sem pisala že v prejšnjih prispevkih, so konjeva kopita kot nekakšna skulptura, ki jo oblikujejo tako notranji kot zunanji dejavniki. Nanje vpliva biomehanika gibanja, tla oziroma okolje, v katerem biva, kot tudi prehrana oziroma stanje konjevega prebavnega sistema. Vse skupaj pa se nato ponovno poveže v neločljivo, vzajemno delujočo, celoto. Tudi konjevo psihološko stanje je pomemben dejavnik, ki je hkrati velikokrat pokazatelj, ali je za konja celostno poskrbljeno. Vedno znova se je potrebno zavedati, da je v naravi vse ciklično povezano, kar pomeni, da ne moremo tako preprosto ločiti ene stvari od druge, brez da bi s tem zgubili del sestavljanke. Prehrana na tem platnu zaseda še posebej velik del, saj brez pravilne in kvalitetne prehrane kopito nikoli ne bo močno, prožno ter zdravo.

Konji so rojeni nomadi, ki so se skozi milijone let razvijali v dinamični povezavi z naravnimi cikli, kjer ni prostora za ločevanje med prehranjevanjem, gibanjem, socialnim življenjem in različnimi vplivi iz okolja

Konji kot vrsta so se kljub raznolikosti med pasmami milijone let razvijali v isti smeri in imajo še vedno enake osnovne naravne prehranjevalne potrebe. Seveda obstajajo prilagoditve na določena okolja in ne samo, da so si pasemsko različni, temveč je prav vsak konj tudi svoj individuum. Za vsakega konja posebej je potrebno razmisliti, kdo je, iz kje izhaja, kakšne psihofizične lastnosti ga zaznamujejo, kako se odziva na določeno okolje, v katerem biva, oziroma kaj zanj predstavlja stres.

Stres lahko za vsakega konja pomeni nekaj drugega in je eden od najbolj pogostih motilcev zdrave presnove. Vsak konj ima svoje posebne psihofizične lastnosti in zato se bo tudi unikatno odzival na različne dejavnike. Za vse konje pa v osnovi velja, da mora večinski jedilnik vedno sestavljati vlakninska krma. Konji vlaknine (za razliko od prežvekovalcev) prebavljajo s pomočjo fermentacije v črevesju.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Bolezni kopit in kako jih preprečiti

To jim omogoča dober izkoristek hrane tudi v časih, ko je rastlinje pusto in manj hranljivo. Njihovo zobovje je izredno močno in ustvarjeno za trganje ter mletje različnih rastlin, poleg trave tudi grmovja in vejevja. Vse to morajo najprej dobro zmleti v ustih, nato pa vsebina potuje naprej v razmeroma majhen želodec in kmalu naprej v črevesje.

Tam svojo nalogo opravlja na milijone črevesnih bakterij, ki so ključen faktor pri razgradnji hrane v elemente, ki jih nato telo absorbira. Če konj nima zdrave in raznolike črevesne mikroflore, bo težko izkoristil vse hranljive snovi, tudi če mu dajemo vsega v izobilju. Zato moramo biti pri vprašanju hranjenja še posebej pozorni na to, da ohranjamo kulture konjevih prebavil žive in primerno delujoče.

Primer slabe kvalitete kopita zaradi slabe absorbcije hranil. Kobila ima na voljo dovolj kvalitetne krme in ustreznih dodatkov, vendar jih zaradi določenih zdravstvenih težav ne zmore dobro prebaviti.

Konji se v naravi  hranijo skozi cel dan, v malih količinah in zauživajo raznoliko rastlinsko hrano, ki ni pretirano nasičena s sladkorji oziroma škrobom. Pri tem se ves čas gibajo in skozi urejen čredni red ohranjajo mirne ter harmonične medsebojne odnose. To so osnovni pogoji za gojenje in ohranjanje zdrave črevesne mikroflore. Bakterije v črevesju se nenehno prilagajajo tipu rastlinja, ki ga konji zaužijejo, vendar za razmnoževanje potrebujejo svoj čas. Večjo količino določene vrste hrane morajo predelati, več jih mora biti in različne vrste bakterij prebavlja različne vrste hrane. Zato moramo konju spremembe v jedilnik vnašati zelo postopoma.

Dodajaje večjih količin žit je lahko zato izredno problematično, saj slabo prebavljena žita telo zakisajo in s tem ustvarijo nezdravo okolje za druge vrste pomembnih bakterij. Lahko si predstavljate, da konji v naravi praktično niso imeli dostopa do žita, še posebej ne takšnega, kot ga v sodobnem času gojimo ljudje. Seveda so se nekatere pasme že delno prilagodile in lahko sprejmejo večje količine žita kot druge. Tudi gojena in gensko prilagojena trava, ki smo jo ljudje vzgojili za rejo živali za meso ter mleko, lahko iz istega razloga slabo vpliva (sploh na nekatere) konje in jim povzroča prebavne motnje.

Težava monokulturnih pašnikov je lahko tudi v tem, da (sploh določene trave) v določenih (stresnih) pogojih kopičijo sladkorje ali celo toksine, ki konja počasi zastrupljajo. To se zgodi ob izrednih vremenskih pogojih, oziroma kadar je razlika v temperaturi dneva in noči zalo velika.

Divje trave so večinoma že same po sebi prilagojene na določena okolja in na tamkajšnje vremenske razmere, enako velja za živali, ki se na teh področjih prehranjujejo. Pri pridelavi sena je zato izredno pomembno, da razmišljamo o tem, kakšno travo kosimo, ob katerem času in tudi, kako se bo naš konj nanjo odzival.

Enako velja za pašo, kjer je potrebno biti še dodatno previden pri pretirano popašenih pašnikih, saj so močno popasene (prepasene) rastline na nek način poškodovane in zato skladiščijo sladkorje, lahko tudi toksine. Če konji ne bi bili prostorsko omejeni, bi se v takem primeru selili in s tem zaščitili tako sebe kot rastlinje. Selitev po različnih področjih jim je ravno tako omogočila, da so si uravnotežili prehrano glede na sezonska nihanja in potrebe. To je sedaj naša naloga.

Prepašen pašnik, ki ga lahko zelo pogosto opazimo na področjih, kjer so konji, ni primeren za zdravo prehranjevanje konj. Na njih se velikokrat razrastejo za konje neužitne rastline in tudi onesnaženost z notranjimi zajedavci.

Konji, ki imajo možnost, da se od rojstva naravno razvijajo, imajo praviloma veliko bolj utrjen prebavni sistem in znajo bolje sami izbirati ustrezno rastlinsko prehrano ter se z njo celo samozdraviti. Divja hrana vsebuje pomembne fitokemikalije, ki so velikokrat izredno pomembne za prebavo in razgradnjo različnih snovi, ki pomagajo tudi pri samozdravljenju telesa. Da lahko bakterije v prebavilih opravijo svoje delo, je velikokrat potrebna ravno pravšnja kombinacija primarnih kemijskih komponent (beljakovine, sladkorji, maščobe in olja) ter tudi sekundarnih kemijskih komponent (alkaloidi, terpeni, saponini idr.), ki jih najdemo največ prav v »plevelih« oziroma divjih rastlinah.

Zato je težko nadoknaditi kvalitetno naravno prehrano z umetno ustvarjenimi krmnimi mešanicami, saj se velikokrat umetno sprocesirani vitamini in minerali v telo ne absorbirajo, kot bi se morali. Izbira ustrezne prehrane je zato lahko za lastnike konj velik izziv, saj se včasih zdi, da jim ponudimo vse najboljše in še vedno pride do pomanjkanja oziroma neravnovesja. Lahko bi rekli, da za konje velja pravilo manj je več in da velikokrat sami z najboljšimi nameni naredimo največ škode. Izredno težko je oceniti, kaj točno potrebuje konj v določenem trenutku, saj se njegovo telo nenehno spreminja glede na psihofizično aktivnost in vplive iz okolja.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Kopito kot ogledalo konjevega zdravja

Včasih se določene snovi v telesu nakopičijo, da se lahko nato v drugem času, ko jih telo bolj potrebuje, spet porabijo. Zato je priporočljivo, da nekaterih dodatkov ne krmimo neprestano, temveč da delamo »kure«. Minerali se medsebojno odbijajo – torej če hranimo nečesa preveč, lahko s tem povzročimo pomanjkanje nečesa drugega. Dober recept je, da konju preskrbimo visoko kvalitetno seno in/ali travo, dostop do različnih plevelov ali naravnih zelišč (ki jih po možnosti lahko izbira) ter le izjemoma kakšen posladek v obliki (enega ali dveh) jabolk, korenja ipd. Koristen dodatek k jedilniku so lahko tudi različna semena, kot na primer sončnična, konopljina, črna kumina ipd., ki vsebujejo kvalitetna olja, vendar je zopet pomembno, da smo previdni pri količini.

Ena ali dve pesti na dan sta velikokrat popolnoma dovolj, kar velja tudi za zelišča. Če bomo tako hranili konja in poskrbeli, da ne zaužije (preveč) predelane hrane ter čim manj kemije, kot so paste proti zajedavcem, različna zdravila ipd., ki uničujejo črevesne bakterije, bodo kopita naravno dobila dovolj hranil za tvorjenje močne in prožne roževine, ki se bo svetila, kot da smo jo namazali z oljem. Seveda ne smemo pozabiti, da moramo biti pozorni na zdravo funkcijo zobovja, preprečiti pretirano okuženost z notranjimi zajedavci, omogočiti strokovno korekcijo kopit in seveda obilico naravnega gibanja v čredi.

Da uravnotežijo prehrano, se konji v naravi naučijo poiskati različne vrste rastlin.

HOME
ŽIVALSKI SOPOTNIKI
KONJI

Avtor: Neja Magdalenc, akademska kiparka in inštruktorica

O MENI
Nosorogi 1. del
Ukrepanje ob težavah s hrbtom