Kaj je delo s konjem na tleh in kako začeti? – 1. del

Avtor članka: Ajda Mav
Deli s prijatelji

Čeprav obstaja že mnogo jahačev, ki so odkrili prednosti preživljanja časa s svojim konjem izven sedla in so v svoj dnevni ali tedenski plan rekreativnih ter športnih treningov že prišteli čas za sproščanje in povezovanje s konjem, pa se večina jahačev še vedno zelo malo ali praktično nič ne ukvarja s konjem na tleh ali prebija z njim čas, ko ne počnejo ničesar.

Mnogi naši konjeniški cilji so tesno povezani z vzpostavljanjem zaupanja in spoštovanja ter s krepitvijo samozavesti našega konja, saj si želimo, da bi bil pri delu z nami suveren in nam pri jahanju, tako v jahališču kot tudi na terenu, zaupal v situacijah ter na mestih, ko zunanjih okoliščin ni možno nadzorovati.

Boljša povezanost in poglabljanje zaupanja med konjem ter človekom bo prav tako pomenilo, da bo ježa varnejša in jahalna izkušnja prijetnejša ter udobnejša, tako za jahača kot tudi za konja.

Boljša povezanost in poglabljanje zaupanja med konjem ter človekom bo prav tako pomenilo, da bo ježa varnejša in jahalna izkušnja prijetnejša ter udobnejša, tako za jahača kot tudi za konja.

Ko zunanjih okoliščin ne moremo nadzorovati, namreč lahko nadzorujemo le lastno in posledično konjevo odzivanje nanje. Za to pa je potrebno najprej pridobiti konjevo zaupanje in spoštovanje, razviti medsebojni jezik, da bomo lahko s konjem v vseh situacijah tudi jasno komunicirali ter precej pozornosti obrniti na razvijanje samozavedanja (na umski in čustveni, kot tudi na telesni ravni).

S pomočjo povezovalnih vaj in vaj, ki jih izvajamo pri vseh vrstah dela na tleh, predvsem krepimo lastno samozavedanje, pomagamo pa tudi konju ozaveščati dele njegovega telesa ter kako ga lahko v dani situaciji najbolje uravnoteženo uporablja. Z delom na tleh mu omogočamo soočanje z določenimi izzivi ob nas in brez jahača.

Priporočamo tudi: Moj prvi konj – 1. del

Konj, ki se z določenim izzivom sooča z jahačem na hrbtu, namreč poleg lastnega ravnotežja pomaga vzdrževati tudi jahačevo, kar mu nalaga dodatno breme in nemalokrat povzroči dodaten stres, ki lahko privede do tega, da konj naloge ne more ali vsaj ne dobro opraviti.

Še posebej se to pozna, če jahač ni dovolj uravnotežen, da bi konja pri izvajanju nalog ustrezno podprl ali ga zato še dodatno vrže iz ravnotežja. Ker se tudi vsaka mentalna oz. čustvena napetost v telesu izraža kot napetost v mišicah, se lahko izzivi jahača zaradi nesproščenosti ali nezadostne umirjenosti in suverenosti prenašajo na konja ter njegovo sposobnost izvedbe določenih nalog.

Delo na tleh

Pri delu na tleh, kot ga poznamo iz raznih konjeniških pristopov, gre predvsem za učenje konja, da izvede določene elemente (gibe, premike, hode) v določenem prostoru in času z nami oz. za nas. Za to, da bomo konja lahko nekaj uspešno naučili, pa je potrebno poznati tudi njegovo psihologijo.

Če vemo, kako konji doživljajo svet in se nanj običajno odzivajo, bomo lahko z vnosom določenih dražljajev (gib, kretnja, dotik itd.) spodbudili določene odzive ter jih tako nekaj novega naučili.

Ključnega pomena je torej ozavestiti lastne vzorce delovanja in razumeti delovanje našega konja, saj se lahko šele takrat, ko bomo vedeli, kako se umsko, čustveno ter telesno odzivamo na določene situacije in kako se nanje odziva naš konj, konju tudi prilagodimo ter tako skupaj z njim premagamo vsakršen izziv.

Priporočamo tudi: Aktivna prosta reja

Ko jih bomo bolje spoznali, bomo lažje prepoznali tudi odzive, ki so zanje neobičajni, kar nam pove veliko o značaju posameznega konja ali morebitnih telesnih težavah, s katerimi se sooča. Neobičajni odzivi konja nam lahko namreč marsikaj povedo, če nanje gledamo kot na informacije in zato ne označimo konj le z določenimi oznakami (muhast, trmast, hiter, len, zloben itd.) ter se razumevanja in odpravljanja posebnosti v odzivanju ne lotimo. Če se bomo lahko sproti prilagodili pri delu z našim konjem, torej da bomo vedeli, kaj kdaj narediti, bomo lepše in lažje sodelovali z njim. Marsikatero težavo se da precej enostavno odpraviti že samo, če malce bolje prisluhnimo našim konjem in njihovim željam ter potrebam. Zadovoljen, zdrav in srečen konj je tudi konj, ki je voljan sodelovati z nami.

Različne vaje, ki se jih lotimo pri delu s konjem na tleh, so vaje za uravnoteženje in razgibavanje konja, vaje za trening moči ter vzdržljivosti, vaje za sproščanje in spoznavanje konja z novimi predmeti, ljudmi in s situacijami. Marsikdaj gre za simuliranje določenih okoliščin ali situacij, v katerih bi se konj lahko znašel pri terenski ježi, na tekmovanjih ali drugače, ko je izven lastnega bivalnega okolja in ko morda zunanjih okoliščin ne bomo mogli obvladati, zaradi varnosti pa bomo morali sebe ter konja imeti pod nadzorom. Bolj ko nam bo konj zaupal in sodeloval z nami pri delu na tleh, bolj nam bo zaupal v sedlu ter raznovrstnih okoliščinah, v katerih se boste kasneje znašli izven domačega jahališča.

Velika večina jahačev pa že pozna vsaj eno obliko dela na tleh, ki se uporablja v vseh vrstah rekreativnega in športnega jahanja – to je lonžiranje. Lonžiranje, samo po sebi, je pravzaprav zelo uporabno pri delu s konjem, saj lahko s pravilno izvedbo znatno okrepimo konja oz. mu pomagamo graditi uravnoteženo, gibčno, močno in vzdržljivo telo, je pa potrebno lonžiranje izvajati pravilno. Lahko se namreč zgodi, da ljudje z lonžiranjem sicer želijo konja razgibati ali krepiti (uravnoteženost, moč, vzdržljivost itd.), vendar ga izvajajo napačno in s tem konju celo škodujejo.

Delo na tleh lahko izvajamo na več različnih razdaljah ob konju, pred in za njim ter preko povezave (povodec, lonža, vajeti itd.) ali z njim delamo na prosto (brez povezave med konjem ter jahačem preko opreme).