Konsistentnost pri delu s konji

Konji tako kot vse živali najraje in najlažje sodelujejo z nami, če smo pri interakciji z njimi zbrani, če imamo jasno določene cilje in vizijo, kako jih bomo dosegli, in če se poleg tega dovolj dobro zavedamo sami sebe in svojih umskih, čustvenih in telesnih stanj in zmožnosti, da to tudi jasno izrazimo. Z eno besedo bi temu lahko rekli, da je za delo s konji potrebna – konsistenca!

Konsistenca pomeni v osnovi skladnost, a lahko najdemo še vrsto sopomenk, ki v izbranem kontekstu lepo (dodatno) opišejo bistvo tega pojma, in sicer so te sopomenke doslednost, usklajenost, jasnost, koherentnost, uravnoteženost in podobne. Toda zakaj je pri delu s konji pomembno to jezikovno znanje in zakaj to sploh omenjam?

No, v resnici ne gre za poznavanje pomena besed za boljše znanje slovenščine, temveč za razumevanje ideje o konsistenci pri delu s konji, kaj prinaša to kot posledico, še posebej pa, kaj se zgodi, če konsistence ni.

Konsistentna oskrba in nega konj …

Konsistenca se pri ukvarjanju s konji lahko pojavlja v prvi vrsti kot doslednost pri vsakdanjih opravilih oskrbe in nege, s čimer vzpostavimo rutino, ob kateri se konji počutijo varne.

V predvidljivih okoliščinah (rutina) se konji namreč ob nas lažje sprostijo in nam tudi vedno bolj zaupajo. Konsistentno delovanje pri oskrbi in negi konja je torej temelj za gradnjo in izboljšanje odnosa z njim.

Ajda Mav - konsistentnost pri delu s konji - ponavljajoča dejanja živali naučijo dobrih in slabih navad

Če postavljamo konjem, ki so skupaj v čredinki, posode s koncentriramo krmo vsak dan po istem zaporedju, se bodo sčasoma začeli sami postavljati v tak vrstni red in ne bodo silili vsi naenkrat v nas, saj bodo iz preteklih izkušenj lahko predvidevali, kdaj so na vrsti in da bodo hrano nedvomno prejeli vsi.

Konsistentna vzgoja konja in učni proces

Pri delu s konji je konsistenca ključnega pomena za uspešno učenje in napredovanje, pa naj bo to pri ujahavanju ali prvih stikih konja s človekom, pri športnem ukvarjanju s konji ali rekreativnem jahanju ali pa pri rehabilitaciji konj s posebnostmi v vedenju, ki pa so marsikdaj posledica ravno nekonsistentnega dela s konji.

Za to, da bo učenje uspešno, je treba dosledno slediti ciljem, ki smo si jih postavili, in v učnem procesu uporabljati vedno enaka dejanja, vse dokler ni določeno vedenje usvojeno. Vendar ob tem ne pozabimo, da konje vedno nekaj učimo, tudi če se tega ne zavedamo! Nezavedno konsistentno vedenje, ki pri konjih spodbuja neželeni odziv na ta naš nezavedni dražljaj, nam lahko povzroča tudi preglavice.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Vzpostavljanje in krepitev odnosa s konjem.

Za razumevanje, kako vpliva konsistentno delovanje (pozitivno ali negativno) na učni proces konj, je treba najprej razumeti proces učenja pri živalih. Verjetno ste že slišali za ruskega fiziologa Ivana Pavlova, ki je širši javnosti postal znan po svojem delu s psi, na podlagi katerega so bile postavljene ključne teorije pogojevanja.

Več o Pavlovu boste lahko prebrali v kakšnem drugem prispevku na našem portalu, zato se bom v tem dotaknila le definicije pogojevanja, ki ga je treba razumeti, če hočemo pojem konsistence primerno umestimo v naše delo s konji.

Ajda Mav - konsistentnost pri delu s konji - klasično pogojevanje

Pri klasičnem pogojevanju gre za učenje povezovanja dražljaja in posledice, recimo, dati priboljšek, če se je konj odzval na dražljaj, kot smo želeli,

Pogojevanje je postopek, pri katerem se odzivi živali na dogodek ali predmet spremenijo kot posledica učenja. Natančneje, pogojevanje vključuje asociativno učenje – žival odkrije, da se bodo določeni dogodki zanesljivo zgodili skupaj.

Obstaja torej vzročno-posledična povezava med določenim dražljajem (zvok, slika, predmet, dejanje itd.) in posledico, ki si jo žival zapomni, nato pa se na podlagi naučene povezave v naslednjih situacijah z enakimi okoliščinami enako odzove. Večkrat ko ponovimo določena dejanja in s tem sprožimo določene odzive, bolj se v možganih utrdi ta medsebojna povezava.

Za boljšo predstavo si lahko ogledamo praktične primere pogojevanja oz. uporabe konsistentnega vedenja za dosego določenih rezultatov.

Da bi konja naučili nove veščine, ga bomo spodbudili k določenemu odzivu z določenim našim vedenjem. Recimo, da konja ujahavamo in ga učimo prehoda iz mirovanja v korak. Spodbudimo ga k premikanju, in ga, ko napravi prvi korak, pohvalimo – lahko se samo sprostimo v telesu in ga nehamo spodbujati, lahko ga pohvalimo z glasom, lahko mu ponudimo priboljšek, lahko pa vse našteto. Konj bo tako povezal dejanje spodbude z odzivom, ki ga pričakujemo od njega (premik naprej), in pohvalo. Konsistenca pri tem učenju, torej vedno koherentno, dosledno delovanje, bo konju pomagala utrditi povezave med dejanji.

Konsistenca je torej neke vrste pogoj za učenje konj in uspešno sodelovanje z njimi. S pomočjo konsistentnega delovanja konje učimo zaupanja, vzpostavljamo okvire našega skupnega delovanja (postavljamo meje in smernice glede tega, kaj je sprejemljivo in zaželeno vedenje in kaj ne), pridobivamo njihovo spoštovanje in dolgoročno gradimo boljši odnos.

A konsistentno vedenje nam lahko povzroči tudi preglavice, če se tega ne zavedamo oz. če ne vemo, s katerimi dejanji je konj povezal katere posledice.

Če se ne zavedamo, v katerih dejanjih smo konsistentni, lahko torej konja nehote naučimo odzivov, ki si jih ne želimo.

Zelo nazoren primer konsistentnega vedenja, ki privede do nezaželenih posledic, je terensko jahanje, pri katerem jahamo po istih odsekih poti vedno v istem hodu. Če torej na določenem odseku poti vedno preidemo iz koraka v kas in na vzponu konja vedno poženemo v galop, bo sčasoma začel na teh odsekih sam ponujati te hode.

In tako se nam sčasoma lahko zgodi, da bo konj, ko bomo želeli to pot prejahati v drugačnem zaporedju hodov, zaradi svojega pričakovanja drugačnega scenarija ponudil nekaj, za kar nismo prosili (recimo, se bo pognal v galop, ko se bomo približevali vznožju hriba, četudi smo mirno jahali korak in nismo uporabili dejstev za prehod v galop).

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

Konsistenca pri načinu treninga

Konjeništvo je precej obsežen pojem, ki vključuje vrsto različnih konjeniških disciplin (dresurno jahanje, preskakovanje, kasaštvo, galopske dirke, eventing, vprega, endurance, vestern itd.), znotraj teh pa se pojavljajo tudi različne oblike pristopa k delu s konjem (klasični pristop; angleški, nemški, španski itd.; naravno konjarstvo …) in različni načini poučevanja strokovnjakov na področju konjeništva.

In kot se ljudje razlikujemo med seboj, se razlikujejo tudi naši načini jahanja in pristopa h konju, zato je pomembno, da konju vedno ponudimo ustrezno količino časa in možnost, da se prilagodi novemu načinu dela.

Ajda Mav - konsistentnost pri delu s konji - dosledna in enaka dejstva

Konsistentost pri jahanju zahteva venomer enako in dosledno uporabo dejstev.

Ko se s konjem podamo v novo disciplino, k novemu trenerju ali pa se preprosto želimo na drugačen način družiti z njim, moramo upoštevati temeljna načela učenja in pogojevanja in konja pri tem podpreti s čim več razumevanja in potrpežljivosti ter nemalokrat z veliko mero vztrajnosti. Konsistenca se bo v tem primeru nanašala na venomer koherentno, dosledno uporabo enakih dejanj in vedenj za dosego določenega cilja.

Preprost primer je preusmerjanje konja iz, recimo, vesternskega načina jahanja na angleško jahanje. Osnove vsakega jahanja in priprave konja na jahanje so z vidika biomehanike enake (oz. naj bi bile), razlike pa se pojavljajo v uporabi opreme, uporabi dejstev in drži jahača. To lahko primerjamo z učenjem tujega jezika pri ljudeh, pri čemer se za isti pomen uporabljajo različne besede; pri konjih se za isto dejanje oz. želen odziv uporabijo različne spodbude. Pri vesternskem jahanju, npr., se vajeti uporabljajo popuščeno in z naslanjanjem na vrat, pri angleškem jahanju pa se jaha na stik (kontakt), pri čemer so vajeti vedno napete. Konj, ki je bil predhodno navajen na popuščene vajeti, bo morda sprva imel težave z razumevanjem stika preko vajeti, konsistentnost pri delu z njim pa nam bo omogočila, da bo do novosti kmalu razvil zaupanje in da bo na podlagi našega pričakovanega odziva napredoval pri učenju.

Če je konj določenih odzivov že naučen, pa bo še toliko bolj pomembno, da ostajamo pri uvajanju novosti čim bolj konsistentni. Če bomo stare vzorce delovanja zamenjali z novimi in pri tem pazili, da bomo novost predstavili vedno enako, bo konj prej ali slej te nove vzorce vedenja usvojil in opustil stare.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Kaj nas učijo konji od pradavnine do danes.

Marsikateri jahač se je lotil reševanja določenih težav s konjem s preizkušanjem novih pristopov ali zamenjavo trenerja in drugih dejavnikov, ki vplivajo nanj (oprema, oskrba itd.), pa se mu je zgodilo, da težave ni odpravil ali se je celo povečala.

Pomembno je, da si za vpeljevanje vsake spremembe vzamemo dovolj časa in da dejavnikov ne menjavamo prepogosto, saj bo konsistentnost pri delu le tako lahko obrodila sadove.

Konsistenca pri vplivanju na konja oz. pri komunikaciji z njim

Kot sem že večkrat omenila, je pri delu s konji izredno pomembna usklajenost med našim umskim, čustvenim in telesnim stanjem, torej se tu kaže konsistenca delovanja v usklajenem, uravnoteženem in jasnem delovanju ob konju in na njem.

Včasih se zgodi, da si po napornem dnevu v službi ali šoli zaželimo sproščujoče terenske ježe , da bi pozabili na vse težave. Če smo raztreseni, ker nam misli še vedno uhajajo k nekončanemu projektu v službi ali sporu s sodelavcem, zaradi česar še vedno občutimo določeno mero čustvene razrvanosti, je velika možnost, da naša ježa ne bo prijetna in naš konj ne bo deloval v skladu z našimi pričakovanji, kajti vsaka umska ali čustvena napetost vpliva na naše telesno stanje, in tako ne bomo mogli biti konsistentni s svojimi dejanji (v telesu) in notranjim bojem, ki ga še vedno bijemo zaradi predhodnih okoliščin. Vsaka mentalna obremenjenost se namreč običajno kaže kot nesproščenost v telesu.

Ajda Mav - konsistentnost pri delu s konji - zaupanje

Da bomo lahko kar najbolje sodelovali s konjem, je najbolje, da vsakič, ko se odpravimo ponj ali pred začetkom dela s konjem, preverimo naše notranje stanje. Če začutimo, da smo zaradi predhodnih dogodkov vznemirjeni, napeti, raztreseni ali kakorkoli mentalno odsotni, je najbolje, da si najprej vzamemo nekaj časa za umiritev misli in ozaveščanje lastnih čustev ter telesnega stanja.

Konsistentnost pri komunikaciji zahteva torej veliko samozavedanja in samonadzora, o tem pa kdaj v prihodnje.

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Ajda Mav, intuitivno empatično konjeništvo

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Priprave na prihod pasjega mladička
Struktura kopita

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.