Na kaj pomislite ob besedi kuščar? Skupina kuščarjev je zelo raznolika, do sedaj je opisanih več kot 5000 vrst kuščarjev, ki živijo po celem svetu, razen na Antarktiki. Tekom evolucije so se zelo dobro prilagodili na kopenski način življenja. Nekateri so zanimivih barv, drugi bolj umirjeni. Večina kuščarjev ima dva para nog, razen – ja, seveda, tudi slepec spada med kuščarje. Zaradi življenja v raznolikih okoljih so razvili zanimive adaptacije: nekateri puščavski gekoni imajo resice na prstih, ki povečajo površino in omogočijo, da lahko hodijo po pesku, brez, da bi se pogreznili vanj. Drugi gekoni pa imajo posebne izrastke, podobne dlačicam, s katerimi se lahko oprimejo vseh površin – to pomeni, da lahko hodijo po stropu in celo steklu. Koža je prekrita z luskami, katerih glavni namen je preprečevanje izhlapevanja. Prav to je tudi razlog, da se plazilci, ki rastejo celo življenje, večkrat levijo.
Za kuščarje je značilen dolg jezik, s katerim lovijo žuželke, pijejo vodo in se čistijo. Posebnost jezika pri kuščarjih je tudi kostna opora, ki skupaj z mišicami omogoča, da lahko kuščar z jezikom z vso silo zamahne po plenu. Prehranjujejo se večinoma z žuželkami, lahko jedo tudi rastline, nekateri pa so striktni rastlinojedi (zeleni legvan). Večina kuščarjev ima ostre zobe – med kuščarje spada tudi komodoški varan, ki je znan po svojih zobeh, ostrih kot skalpel – ugriz le-teh je smrten zaradi kombinacije strupa in zelo nevarnih bakterij, ki jih vsebuje njegova slina.
Posebnost pri kuščarjih je tudi, da lahko spreminjajo barve – najbolj očitno je to pri kameleonih in anolijih. To jim omogočajo pigmentne celice melanofore, spreminjanje barve pa jim omogoča komunikacijo: temnejši odtenki izražajo agresivnost in nadvlado, s svetlejšimi odtenki pa dobro počutje
Tako mi vidimo kuščarje, kako pa oni vidijo barve? Večina kuščarjev ima širši spekter barv, ki jih vidijo, saj zaznavajo tudi ultravijolično svetlobo. Gekoni lahko ponoči vidijo različne sence – razločujejo med modrimi in sivimi sencami.
Nekateri predstavniki kuščarjev imajo na vrhu glave tudi tretje oko, z njim zaznavajo svetlobo in temo, ne vidijo pa predmetov. Takšno tretje oko ima zeleni legvan.
Avtotomijo oz. samoamputacijo uporabijo kuščarji v primeru, da se počutijo ogrožene, ali da jih nekdo prime za rep. Takrat lahko »spustijo« rep, ki odpade in se še nekaj časa po tem premika, s tem zamoti plenilca, da lahko kuščar pobegne.
To je zadnja obramba kuščarja, ki jo uporabi v primeru, da so bile vse predhodne obrambe neučinkovite. Rep lahko v celoti zraste nazaj (je pa pogosto krajši in drugačne barve), traja pa od nekaj tednov do nekaj mesecev.
V Sloveniji v naravi živi devet avtohtonih predstavnikov kuščarjev: črnopikasta kuščarica, horvatova kuščarica, kraška kuščarica, martinček, pozidna kuščarica, primorska kuščarica, zelenec in živorodna kuščarica ter slepec.
Vsi predstavniki so zavarovani z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, prepovedano je kakršno koli zavestno poškodovanje, usmrtitev, odvzem iz narave, lov ali vznemirjanje teh vrst.
Zaradi svojih specifik potrebujejo prav posebne pogoje za življenje. V prihodnjih prispevkih vam bomo podrobno predstavili najpogostejše kuščarje: jemenskega kameleona, bradato agamo, leopardjega gekona in zelenega legvana.
