Pasji živčni sistem

Avtor članka: Petra Mohar

Delovanje našega telesa in telesa naših psov nadzoruje živčni sistem, ki deluje na dveh nivojih; zavednem in nezavednem. Zavedni nivo so naše misli (spomini in izkušnje) in sposobnost gibanja (premikanje rok, nog oziroma vseh delov telesa), nad čimer imamo običajno poln nadzor. Drugi nivo je nezavedni, ki poganja naše srce, prebavo, dihanje in tudi naša čustva. Nad njegovim delovanjem nimamo prav nobenega nadzora.

Učenje pomeni ustvarjanje novih povezav med možganskimi celicami.

Informacije, ki jih zbira naše telo, se nato prenašajo v centralni živčni sistem (hrbtenjača in možgani), kjer se zbirajo, analizirajo, ocenijo in predelajo. Možgani se na podlagi tega nato odločijo, kaj je najboljši odziv na dani dražljaj.

Avtonomni (neodvisni) živčni sistem se deli na dva podsistema. Prvi se imenuje simpatično živčevje in je namenjen izogibanju nevarnosti oziroma preživetju v kritičnih situacijah. Imenujemo ga tudi sistem za beg ali boj. Drugi je parasimaptično živčevje, ki ga imenujemo tudi sistem za počitek in prebavo.

Nezavedni del živčnega sistema imenujemo avtonomni živčni sistem, ki se razširja po celem telesu.

Priporočamo tudi: Pasja čustva

Veliko aktivnosti, ki jih počnemo z našimi psi, je pretirano vznemirljivih.

Sistem za beg ali boj je namenjen hitri aktivaciji telesa ob zaznani nevarnosti. Ko pes zazna nekaj, kar bi ga lahko ogrožalo, ta sistem v telesu sprosti hormon adrenalin, ki poviša srčni utrip, pospeši dihanje, povečan pretok krvi, hranil ter kisika pa preusmeri v mišice, da zagotovi dovolj energije za hitre reakcije. Na zunaj se to kaže kot sopenje, napetost, naježena dlaka in široko odprte oči.

Takega pospešenega delovanja je telo sposobno le kratek čas. Če nevarnost ne mine, telo preklopi v stanje kroničnega stresa. Adrenalin nadomesti hormon kortizol, ki prične izklapljati za trenutno preživetje nepomembne naloge, kot so delovanje prebavnega in imunskega sistema ter višje miselne funkcije. To je razlog, da psi v stresu nočejo pojesti ponujenega priboljška, pozabijo na pravila lepega obnašanja in se niso sposobni učiti.

Tudi igra in zabava sta stres za telo.

Adrenalin v telesu ostane le kratek čas in pes se lahko pomiri že v 15 do 2O-ih minutah. Kortizol pa v telesu ostaja dlje, lahko tudi več dni, odvisno od težavnosti situacije, kateri je bil pes izpostavljen. Če pes nima možnosti, da bi se spočil po stresni situaciji, se vedno težje umiri, težje koncentrira, slabše spi, ima prebavne motnje, postaja bolj razdražljiv. Če se stresna situacija nadaljuje, se začnejo pojavljati resnejše zdravstvene težave z želodcem, črevesjem in zmanjšano odpornostjo.

Simpatično živčevje se ne aktivira samo ob znakih nevarnosti, ampak kadarkoli situacija od telesa zahteva hitrejše reakcije. Telo odreagira enako na strah kot na izjemno veselje. Sistem sprožijo nove, neznane sitaucije, sprehodi, druženja, igra, vsaka vadba ali trening, bolečina in bolezen. Pravzaprav je aktivacija tega sistema nujna za preživetje. Vendar je pomembno in potrebno, da vsaki aktivaciji simpatičnega živčevja sledi čas za počitek in regeneracijo. Večja je vznemirjenost, več počitka telo potrebuje.

Po vsaki aktivnosti potrebujejo psi daljši spanec.

Sistem za počitek in prebavo je namenjen regeneraciji oziroma obnovi sistemov v telesu. Deluje nasprotno sistemu za beg in boj, kar pomeni, da znižuje srčni utrip, upočasnjuje dihanje in preusmerja kri ter kisik v notranje organe. Zdaj se lahko vključi prebava, ki hrano pretvori v hranila, dostopna telesnim celicam, da lahko popravljajo poškodbe in obnavljajo tkiva ter organe. Najbolj učinkovita obnova poteka med spanjem.

Parasimaptično živčevje se aktivira tudi med počitkom, pri nežnih in umirjenih dotikih, masaži, med prehranjevanjem, grizenjem, žvečenjem, iskanjem priboljškov, delom z nosom in raziskovanjem obogatenega okolja. Pri delu z nosom in pri obogatenem okolju moramo biti pazljivi, da ju prilagodimo sposobnostim posameznega psa, drugače lahko dosežemo nasproten učinek.

Če pes nima možnosti, da bi se spočil po stresni situaciji, se vedno težje umiri, težje koncentrira, slabše spi, ima prebavne motnje, postaja bolj razdražljiv.

Mirno opazovanje je podcenjena družabna aktivnost, ki pa jo naši psi še kako potrebujejo.

Za zdravega, zadovoljnega in srečnega psa moramo aktivnosti načrtovati tako, da sta simpatični in parasimpatični živčni sistem v ravnovesju. Ljudje znamo izvrstno vznemiriti in razigrati naše pse, znamo jih motivirati za športne aktivnosti, za sprehode in pohode. Precej slabše nam gre umirjanje in uživanje v trenutku. Kdaj ste se nazadnje na sprehodu z vašim psom usedli, brez telefona, brez besed, poleg vašega psa in sta skupaj opazovala dogajanje v daljavi?

Če še niste, poskusite! Umirjanje na sprehodu ima lahko zelo pozitiven učinek na vedenje vašega psa. To velja predvsem za pse, ki so občutljivi in se težje spopadajo z vsemi dražljaji v vsakdanjem življenju.

 
Priporočamo tudi: Vzgoja ali šolanje?
Deli s prijatelji

Kategorije

Sorodni članki

O avtorju/ici
petra-mohar

Petra Mohar

Biologinja in vedenjska svetovalka za pse