Ste se kdaj vprašali, kako se počuti vaša žival pri veterinarju? Pride v prostor, v katerem je veliko neprijetnih vonjav in zvokov, ljudi in drugih živali, v spominu ima, da jo tukaj vedno nekaj ”tipajo in pikajo’ … Ni ji ravno prijetno. Za večino živali je namreč obisk veterinarske ambulante precej stresen dogodek. Tega se zavedamo tudi veterinarji in truditi se moramo, da stres čim bolj zmanjšamo – izničiti ga zaradi našega dela žal ne moremo.
Živalim je v veterinarski ambulanti stresno, ker so v tujem okolju, kjer ne morejo predvideti, kaj se bo zgodilo, pogosto pa so tudi v bolečinah. Veliko strank nam pove, da so živali že takoj, ko so stopile iz avta, vedele, kje so, in niso želele niti stopiti skozi vrata. Raziskave v tujini so pokazale, da nekateri skrbniki zaradi strahu, kako zelo bo njihovi živali pri veterinarju stresno, le-to pripeljejo nekaj dni kasneje kot bi sicer.
Kaj lahko naredite skrbniki, da bo obisk veterinarske ambulante čim manj stresen za žival, za skrbnika in tudi za veterinarja?
Za večino živali je namreč obisk veterinarske ambulante precej stresen dogodek. Tega se zavedamo tudi veterinarji in truditi se moramo, da stres čim bolj zmanjšamo – izničiti ga zaradi našega dela žal ne moremo.
Psi
Priporočamo, da se ob nakupu oz. posvojitvi psa prvič oglasite v ambulanti le zato, da se pes spozna s prostorom in z osebjem, brez da bi karkoli počeli s psom. Psa se pusti, da se po ambulanti sprehodi, prevoha, kar želi, veterinarsko osebje pa mu ponudi priboljšek. Tako bo prvi vtis zelo dober in brez negativnih asociacij.
Zelo pomembno je, da se psa že doma navaja na določene prijeme, ki jih uporabljamo veterinarji. Pes mora dovoliti skrbniku, da mu pogleda v gobček – zelo pomemben del kliničnega pregleda živali je namreč pregled ustne votline, od sluznic do zob. Navaditi se ga mora tudi na pregledovanje ušes (pregled ušes vsebuje tipanje ušes ter pregled z otoskopom – tukaj je posebej pomembno, da je pes vsaj nekaj trenutkov pri miru), tačk (pogosto se kaj zapiči med blazinice, krajšati je treba kremplje)ter da se ga pretipa po telesu in osluškuje srce.
Vse pse moramo pri pregledu stehtati in to je tudi eden izmed diagnostičnih korakov, ki lahko poveča živčnost psa. Pogosto so tehtnice v ambulanti malce dvignjen, torej je druga podlaga, kar pes zazna, in v kotu, kar psom ni všeč. Najboljše je, če psu pustimo oz. ga vodimo, da sam gre na tehtnico, kar potem primerno nagradimo.
Za določene pse je lahko kaplja čez rob prav čakanje v živahni in polni čakalnici. V tem primeru priporočamo, da veterinarja obvestite, da ste prišli, in če je treba počakati, pač počakate zunaj. Če vreme dopušča in če se pes v avtu počuti varnega, najbolje kar tam.
Pri odvzemu krvi psa fiksira tuja oseba, kar mnogim lahko predstavlja stres, tako je dobro, da je vsaj približno navajen tudi tega. Fiksiranje živali mora biti opravljeno tako, da žival ve, kaj mi hočemo od nje, in ne, da je zmedena. Najboljše je, da jo skrbnik privede v tak položaj, kot ga od nje želimo (da se usede, uleže na bok …).
Gre pravzaprav za konjem prilagojene trebušnjake. Te vaje naj nikar ne manjkajo v fitnes programu starejših konj. Močnejše kot ima konj mišice centra, lažje bo pravilno nosil svojo (in jahačevo) težo, manj obremenjeni bodo njegovi sklepi.
Določene preiskave dovoljujejo prisotnost skrbnika (ultrazvočni pregled), določene ne (rentgensko slikanje), zato je pomembno, da pes veterinarju dovoli rokovanje.
Pri veterinarskem pregledu se skušamo izogibati sklanjanju nad psa ali čez njega, izogibamo se direktnemu gledanju v oči, če se le da, pri pregledu ne stojimo nad psom, ampak čepimo ob njem. Večini psom je bolj prijetno, če so ob pregledu na tleh, ne na pregledovalni mizi (večini hrbtom veterinarskega osebja pa obratno – malo za šalo, malo za res 🙂 ).
Koristno je, da se psa navadi na nošenje nagobčnika – kot preventivo ga namreč občasno uporabimo, sploh, če so psi res prestrašeni ali pa je prisotna bolečina –, kajti za psa je veliko manj stresno, če je nagobčnika navajen. Prav tako moramo pri našem delu gledati tudi na lastno varnost in varnost skrbnikov.
Če pa je zaradi preteklih slabih izkušenj za vašega psa obisk veterinarja res stresen, ga na obisk predhodno pripravite – najprej poskusite s katerimi izmed naravnih pripravkov, ki lahko omilijo stres, če pa tudi to ne pomaga, pa se z vašim veterinarjem pogovorite o zdravilih, ki lahko omilijo tesnobo in strah med obiskom. A nikoli mu ne dajte na lastno pest zdravil za ljudi, saj so lahko zelo nevarna!
Delo s psom na način, da je žival izpostavljena čim manjšemu stresu, mora biti standard za vse. Stres namreč ne vpliva samo na dobrobit živali, ker vpliva na imunski sistem in podaljša čas okrevanja, ampak tudi poveča možnost poškodb veterinarskega osebja ali skrbnikov. Zato se moramo vsi skupaj truditi, da živali zmanjšamo stres na najmanjšo možno raven. To pa je brez sodelovanja skrbnikov z veterinarjem skoraj nemogoče.
