Pri izbiri sedla je naše glavno vodilo to, kako sedlo nalega na konjev hrbet in kakšen vpliv ima pri tem na naše sedišče oziroma jahanje. Izredno pomembno je, da naleganje sedla in pritiske pod sedlom vedno merimo, tudi ko je jahač v sedlu. Teža jahača in samo gibanje med jahanjem močno vpliva na to, kako se sedlo oprime konjevega hrbta in kako (bolj ali manj uspešno) porazdeljuje oziroma razbremenjuje pritiske. Izbira sedla je zato zelo pomembna.
Udobje in podpora, ki jo jahaču zagotavlja sedlo, sta enako pomembni in tudi močno povezani z udobjem konja, saj lahko neuravnotežen jahač povzroča konju velike težave pri gibanju, kar močno vpliva na njegovo držo. Pa vendar se je treba zavedati, da sedlo ne bo rešilo težav, ki izhajajo iz jahačeve nespretnosti in neukega jahanja. Zato izobraženost in uravnoteženost jahača ter konja uvrščamo med najbolj odločilne dejavnike pri tem, ali bomo na dolgi rok negovali zdravo telo in zdrav odnos s konjem. Katerakoli oprema, ne samo sedlo, je le pripomoček, ki ga moramo pazljivo izbrati, z njim pa še bolj pazljivo in z občutkom ravnati.
1. OBLIKA SEDELNEGA OGRODJA
Sedelno ogrodje je oblikovano glede na obliko konjevega hrbta in glede na način jahanja (angleško, vestern itd.). Predstavlja jedro sedla in skrbi za stabilno naleganje ter s tem za pravilno porazdelitev pritiskov. Močno vpliva na jahačev sed, kar je zelo pomemben faktor in kaže na to, kako pomembna je izbira sedla. Obstajajo celo sedla z ogrodji, prilagojenimi ženski ali moški medenici, kar lahko bistveno pripomore k udobnemu in uravnoteženemu sedu jahača. Vsekakor je dobro, da preko izkušnje ugotovimo, katero sedlo (s kakšnim ogrodjem) čim bolj optimalno ustreza našemu sedišču in istočasno konjevemu hrbtu. Obstajajo tudi sedla brez ogrodja, vendar moramo biti pri izbiri zelo pazljivi, saj so lahko pri intenzivnem jahanju in pri težjih jahačih za konja škodljiva. Morda je najboljši kompromis izbrati sedlo s fleksibilnim ogrodjem (iz prožnih in ne samo rigidnih materialov), ki drži dovolj močno strukturo, hkrati pa vseeno dovoljuje nekaj prožnosti pri gibanju konja.
2. IZBIRA SEDLA IN DOLŽINA KONJEVEGA HRBTA
Najbolj osnoven konstitucijski parameter, ki se večinoma ne spreminja in ga moramo nujno upoštevati pri izbiri sedla, je dolžina konjevega hrbta. Sicer se sama oblika oziroma omišičenost hrbta in pleč spreminja, vendar se lahko nekako zanesemo, da bo odrasel konj (nekje po šestem letu starosti) ohranjal enako dolžino hrbta. Pri dolžini hrbta vzamemo mero od točke za lopaticami do točke, kjer se konča zadnje rebro. Ta površina nam velikokrat ne pusti veliko prostora in zato večina sedel hitro nalega preveč na ledveni del konjevega hrbta, ki nikakor ni primeren za nošenje teže. Pomembno je tudi, da nam sedlo ne zleze preveč naprej, kar preprečimo s pravilno širino sedelnega loka.
Nekatera sedla omogočajo enostavno menjavo sedelnega loka, kar omogoča prilagoditev glede na konjeva pleča. Ta prilagodljivost je ključna za zagotavljanje udobja in pravilnega naleganja sedla na konjev hrbet.
3. VIŠINA VIHRA IN ŠIRINA SEDELNEGA LOKA
Pri odmerjanju višine vihra naj bo med sedlom in konjevo hrbtenico vsaj nekaj prstov prostora. Tudi podsedelnica nikoli ne sme tesno nalegati čez sedlo, saj se konjev vrat in z njim viher nenehno giba. Višina vihra je neposredno povezana s širino sedelnega loka in širino oziroma omišičenostjo konjevih pleč. Pri izbiri sedla torej skupaj z višino (odmaknjenost od vihra) odmerjamo tudi širino sprednjega dela sedla oziroma sedelnega loka. Če je sedelni lok za konjevimi pleči preširok, se bo konju sedlo usedlo na viher. Če pa bo lok preozek (kar je zelo pogosta napaka pri izbiri sedla), bo sedlo konja v predelu vihra stiskalo in s tem povzročalo koncentrirane točkovne pritiske in posledično atrofijo mišic. To lahko velikokrat opazimo šele po dolgotrajni uporabi sedla in pride do izraza kot prazen prostor za pleči ali v skrajnem primeru kot bele dlake, ki so posledica globoke poškodbe tkiva. Na tržišču obstaja že veliko vrst sedel, ki jim lahko po potrebi menjamo sedelni lok, kar je zelo dobrodošlo, saj ga lahko ob spremembi konjevega telesa zamenjamo.
4. SEDELNE BLAZINE
Sedelne blazine so podloge, ki podpirajo ogrodje in potujejo vzdolž konjeve hrbtenice in pri nekaterih sedlih tudi navzdol ob plečih. Oblikovane morajo biti tako, da skupaj z ogrodjem čim bolj enakomerno porazdelijo težo po konjevem hrbtu in hkrati preprečijo, da se ob teži jahača sedlo usede na konjevo hrbtenico. Predvsem morajo biti dovolj široke in primerno polnjene (glede na obliko konjevega hrbta), med njimi pa mora biti dovolj prostora za hrbtenico (približno za širino dlani). Polnila za sedelne blazine so lahko iz različnih materialov in dobro je, da je sedlo narejeno tako, da se da sedelne blazine dopolniti, saj se lahko skozi uporabo neenakomerno stisnejo in s tem povzročijo nepravilno naleganje.
Obstajajo podsedelnice z anatomsko obliko in penastim polnilom, ki lahko pomagajo pravilno nalegati sedlo in ublažiti pritiske. Posebej izpostavljene so podsedelnice iz ovčje volne, ki zagotavljajo zaščito in zračnost za udobje konja med jahanjem.
5. SEDELNI PAS
Eden od znakov slabe izbire in slabega naleganja sedla je tudi to, da moramo sedlo močno zategniti, če želimo med jahanjem preprečiti premikanje po konjevem hrbtu. Sedelni pas nikoli ne sme biti pretirano zategnjen (le toliko, da lahko za konjevim komolcem vmes težko potisnemo roko), saj stiska predel, kjer se nahaja glavna arterija. Hkrati lahko ovira gibanje prsnega koša oziroma omejuje konjevo dihanje. Izbira ustrezne dolžine in oblike sedelnega pasu je izredno pomembna. Priporočljivo je, da je pas anatomsko oblikovan, narejen iz čimbolj mehkih materialov ter po možnosti ojačan z elastiko. Pas, ki ima trde robove in povzroča na konju kakršnokoli drgnjenje, nikakor ni primeren za uporabo.
6. PODSEDELNICA
Podsedelnica je pripomoček, ki spada k sedlu, vendar naj ne bi služila temu, da popravlja slabo naleganje sedla. Večinoma dajemo podsedelnico pod sedlo zato, da prepreči drsenje kadar se konj spoti in hkrati s tem delno tudi zaščiti sedlo pred umazanijo. Obstajajo sicer tudi anatomsko oblikovane podsedelnice, podložene z različnimi vrstami pen, ki do neke mere lahko pomagajo pri naleganju sedla in blaženju koncentriranih točkovnih pritiskov. Zelo dobro so se izkazale podsedelnice iz ovčje volne, ki nudijo zaščito in hkrati omogočajo zračnost. Pri sedlih brez ogrodja so podsedelnice navadno izredno pomembe in so namensko narejene tako, da predstavljajo del podpore sedlu.
