Problematika brahicefaličnih pasem

Avtor članka: Urška Petek

Zadnja leta pri nas opažamo vedno večjo priljubljenost psov predstavnikov brahicefaličnih pasem.

Brahicefalija pomeni pojav nesorazmerno kratkega obraznega dela glave, laično se opišejo kot tiste pse, ki imajo ”potlačen smrček”. Glede na obliko glave pse delimo na brahicefalične, mezocefalične in dolihocefalične tipe psov.

Značilni predstavniki brahicefaličnih psov so mops, bostonski terier, francoski buldog, angleški buldog in bokser. Mezocefaličen tip je najbolj podoben volku, to so recimo labradorec, ptičar in beagel. Predstavniki dolihocefaličnih psov so hrti, ki imajo dolg in ozek gobec.

Primerjava različnih tipov psov: mops, labradorec in hrt.

Vizualno so brahicefalični psi ljudem všeč zaradi ravnega obraza. Če k temu dodamo še prijazen, vesel in pogumen značaj, dober odnos do otrok in manjšo potrebo po gibanju, dobimo kombinacijo lastnosti, ki so všeč širšim množicam. Še cca. 100 let nazaj so predstavniki teh psov izgledali precej drugače kot danes, nato so s selekcijo, torej načrtnim parjenjem, začeli selekcionirati pse na vedno krajši gobček, zaradi česar je prišlo do mnogih deformacij.

To na žalost pomeni, da imajo brahicefalični psi precej veterinarskih težav, od težav z dihanjem in alergijami do dermatoloških in ortopedskih problemov. Skrbniki se pred nakupom psa pogosto ne pozanimajo dovolj in kasneje ne vedo, da obnašanje njihovega psa ni normalno obnašanje psa, ampak znak, da ima pes hude zdravstvene težave.

Pomembno je, da se skrbniki teh psov zavedajo, kakšne težave se lahko pojavijo pri brahicefalikih in da primerno ukrepajo.

Respiratorne težave

Zaradi ekstremno spremenjene oblike lobanje (močno skrajšane in deformirane lobanjske kosti, medtem ko so mehka tkiva ostala nespremenjena) je otežen, skoraj onemogočen normalen pretok zraka skozi dihala. Najpogostejše prirojene spremembe so zožene nosnice, predolgo mehko nebo, prevelik jezik in številne gube sluznice in žrela.
Zožene nosnice, pri nekaterih psih so lahko celo čisto zaprte, so prva prepreka normalnemu dotoku zraka. Psom je dihanje skozi nos naraven način dihanja, pri tem se namreč tudi hladijo, zato so brahicefalične pasme bolj nagnjenje k pregrevanju organizma, kar lahko vodi v toplotni udar. Pogosto je moten tudi njihov spanec. Mnogi skrbniki mislijo, da je to, da njihov pes smrči, normalno – ampak ni, saj je le-to znak oteženega dihanja. Že majhna operacija, s katero se nosnice razširijo, lahko živali močno olajša dihanje.

Predolgo mehko nebo se pojavlja pri večini brahicefaličnih psov, posledično se lahko zgodi, da mehko nebo delno zapre vhod v sapnik in s tem močno zmanjša dotok zraka v pljuča. Na podlagi veterinarskega pregleda se težave z zoženimi dihalnimi potmi razdelijo v tri stopnje. Za stopnjo 1 in 2 se svetuje kirurška pomoč, razširitev nosnic in krajšanje mehkega neba, medtem ko je stopnja 3 tako huda, da se stanje niti z operacijami bistveno ne izboljša.

Prevelik jezik je značilen predvsem za mopse, pri francoskih buldogih opazimo predebel jezik. Takšen jezik pritiska na dihala in še dodatno ovira normalen pretok zraka.

Priporočamo tudi: Poletne tegobe

Angleški buldog.

Najbolj značilne težave pri psih z brahicefaličnim sindromom so:

  • oteženo, glasno dihanje,
  • spremenjen način dihanja (trebušno dihanje – dihanje s pomočjo trebušnih mišic),
  • kašljanje,
  • prenehanje dihanja med spanjem,
  • stoja z razširjenimi nogami,
  • nezmožnost večje fizične aktivnosti,
  • nezmožnost ohlajanja,
  • modrikasta barva sluznic zaradi slabe oskrbe s kisikom,
  • izguba zavesti.

Zaskrbljujoč je podatek, da je samo 10 % psov brahicefaličnih pasem zmožnih dihati povsem normalno.

Prebavne težave

Kot posledica težav z dihanjem se pogosto pojavijo še težave s prebavili. To se lahko kaže kot motnje v požiranju, davljenje in spahovanje, prekomerno slinjenje, bruhanje in vračanje želodčne vsebine.

Prebavne težave nastanejo, ko zaradi oteženega dihanja in nastanka podtlaka v prsni votlini povleče organe iz trebušne votline proti prsni votlini. Klinični znaki so še izrazitejši ob naporu, višjih temperaturah okolja, pretiranem razburjenju in navdušenju. Najpogosteje se težave z gastrointestinalnim sistemom pojavljajo pri francoskih buldogih. Pravočasen kirurški poseg širjenja dihalnih poti se odraža tudi v izboljšanju prebavnih težav.

Oftalmološke težave

Posledica spremenjenih obraznih kosti je tudi drugačen položaj oči (oči so bolj izbuljene), kar vodi v težave z očmi.

Le-te se kažejo kot:

  • pretirano solzenje,
  • pretirano mežikanje,
  • priprte očesne veke,
  • očesni izcedek,
  • drgnjenje s tačkami po očeh.

Najpogosteje se očesne težave pojavijo pri mopsih. Ob pojavu zgoraj opisanih težav se svetuje obisk veterinarja.

Težave s kožo

Pri francoskih in angleških buldogih je pogost pojav atopijskega dermatitisa, ki je posledica pretiranega odziva imunskega sistema na sicer neškodljive snovi iz okolja. Kaže se kot hud srbež, izpadanje dlake, pojav mozoljev in krast. Terapija je sestavljena iz več korakov – potrebno je umiriti srbež, pozdraviti poškodovano kožo in ugotoviti vzrok, kaj povzroča težave. Vzrok je lahko v cvetenju trav ali dreves, v pršicah, bolhah ali hrani.

Alergija na hrano se lahko pojavi kadarkoli, tudi, če psa ves čas hranimo z enako hrano. Najpogostejši alergeni so beljakovine (piščanec, govedina, mlečni izdelki), lahko tudi razni dodatki in konzervansi.

Tipično je, da se pasji alergiki ližejo po tačkah, praskajo po ušesih, bokih in prsnem košu, pojavita se lahko tudi bruhanje in driska. Alergijo potrdimo z izločevalno dieto, preiskave krvi niso zanesljive.

Značilnost brahicefaličnih pasem je tudi veliko odvečne kože, kar se lahko odraža v vnetju kožnih gub. Gube so pogoste na glavi, okoli repa in vulve. Kožne gube so v slabšem stanju pri debelih in starejših živalih. Zaradi medsebojnega drgnjenja in ostankov kožnih celic ali izcedkov (očesni izcedek, urin) so kožne gube idealno gojišče za bakterije in glivice.

Vnetje obraznih kožnih gub se kaže z drgnjenjem obraza po tleh ali mehkejših površinah, praskanju s tačkami po obrazu ali otresanjem z glavo. Vnetje repne ali perivaginalne gube se lahko kaže z drsanjem po zadnjem delu.

Vidne so mnoge kožne gube na obrazu mopsa.

Ortopedske težave

Posledice neprimerne selekcije se poznajo tudi na skeletu, zato se pri njih pogosto pojavljajo ortopedske težave. Najpogosteje so opisani izpah pogačice, poškodba sprednje križne kolenske vezi, prav tako imajo pogosto težave s hrbtenico, predvsem spremembe medvretenčnih diskov, ki lahko vodijo do nastanka hernije medvretenčnih diskov.

V večini primerov je potrebna pomoč ortopeda, veliko lahko naredijo skrbniki s tem, da psa ohranjajo v dobri kondiciji, s primerno telesno težo.

Reprodukcijske težave

Zaradi nesorazmerja med plodom in premerom medeničnega vratu mame, je pri brahicefalikih pogosto potreben carski rez.

Mladiči imajo namreč tako velike glave, da jih samice ne zmorejo skotiti po naravni poti, saj bi se mladič zataknil v porodnem kanalu, kar je lahko usodno tako za mladiča kot za mamo.

Mladiček bostonskega terierja.

V mnogih evropskih državah potekajo ostre polemike glede brahicefaličnih pasem. V nekaterih državah celo razmišljajo o prepovedi vzrejanja, v drugih so šli korak nazaj in vzrejajo pse, ki imajo manj izrazite tipične značilnosti brahicefalikov. Menim, da je to prava pot, saj ne bi bilo pravično, da bi te pasme, ki so na svetu že res mnogo let (na primer prvi opisani primer mopsa sega v obdobje pred našim štetjem), bile prepovedane zaradi tega, kar smo jim ljudje naredili v zadnjih desetletjih.

Seveda je nujno, da se začnejo vzrejati takšni psi, ki bodo lahko živeli kvalitetno in brez konstantnih veterinarskih težav. Na nas je, da se pred odločitvijo izbire psa izmed teh pasem  res dobro pozanimamo o vzreditelju in vzreji ter podpiramo tiste, ki se trudijo za dobrobit pasme.

Priporočamo tudi: Vektorsko prenosljive bolezni
Deli s prijatelji

Kategorije

Sorodni članki

O avtorju/ici
urska-petek

Urška Petek

Veterinarka