Dirofilarioza, poznana tudi pod imenom bolezen srčne gliste, povzroča nematod Dirofilaria Immitis. Kljub imenu, ki nakazuje, da je parazit v srcu, je dirofilarioza predvsem bolezen pljuč, saj se odrasle oblike parazita razvijejo v pljučnih arterijah. V psu lahko odrasli paraziti preživijo do 7 let, zato se lahko klinični znaki bolezni pojavijo več mesecev ali celo let po okužbi.
Do okužbe pride s prenosom parazita preko komarja
Komar se hrani na okuženem psu in s krvjo zaužije tudi mikrofilarije, razvojno obliko srčne gliste. V komarju se mikrofilarije razvijejo v infektivno L3 ličinko, ki se preko komarja nato prenese na zdravega psa.
Po 6–8 mesecih se ličinke v pljučih razvijejo v odrasle parazite, tam poteka tudi njihovo razmnoževanje. Mikrofilarije se sprostijo v krvni obtok psa in razvojni krog je s tem sklenjen.
Klinični znaki
Večina psov kliničnih znakov več mesecev in let po okužbi nima, razen v primeru močne okužbe s paraziti ali ob večjih fizičnih naporih. Vendar to, da znakov ni, ne pomeni, da žival ni okužena.
Klinični znaki, ki so značilni za dirofilariozo, so kašelj, utrujanje, oteženo dihanje, sinkope, desnostransko popuščanje srca, lahko je slišen glasen srčni šum. Ob rdeče obarvanem urinu moramo prav tako pomisliti na okužbo s srčno glisto.
Za potrditev okužbe obstaja več krvnih preiskav:
Če ugotovimo, da je pes okužen s srčno glisto, moramo opraviti še nekaj preiskav, da vidimo, kako je bolezen napredovala oziroma da določimo klinični stadij:
Zdravljenje bolezni je zahtevno in lahko tudi nevarno.
Pri medikamentoznem zdravljenju je kombinacija večih zdravil: antibiotika, zdravila, ki ubija odrasle oblike zajedavca (adulticid) in antiparazitika za preprečevanje dirofilarioze, pri kašljajočih psih je potrebno dodati tudi protivnetno zdravilo. Druga možnost zdravljenja z zdravili je t. i. počasno ubijanje, ki pa pride v poštev le, če kirurško zdravljenje ni mogoče in če ni mogoče zdravljenje z zdravilom, ki ubija odrasle oblike zajedavca.
Pri medikamentoznem zdravljenju je nujna omejitev gibanja, da se zmanjša tveganje za nastanek krvnih strdkov. Zato je potrebno do vsaj en mesec po končanem zdravljenju z adulticidom psu preprečevati tekanje in skakanje. Ena možnost terapije je tudi kirurško zdravljenje, ki se priporoča v primeru, če je več zajedavcev v desnem delu srca. Postopek je zelo zahteven, saj je potrebno posebno znanje in specifični kirurški inštrumenti. Pri tem načinu terapije je manjše tveganje za nastanek pljučne tromboembolije. V Sloveniji je terapija izbora zdravljenje z adulticidom.
Pri tej okužbi je res zelo pomembna preventiva, saj je zdravljenje bolezni težavno, drago in lahko tudi življenjsko ogrožujoče.
Če se s psi potuje na območja, kjer je zajedavec endemičen (večina držav južne in jugovzhodne Evrope: Španija, Italija, Portugalska, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Grčija, Severna Makedonija), se svetuje uporaba sredstva, ki preprečuje pik komarja celoten čas, ko je pes na tem območju (določene ampule ter ovratnice).
Najkasneje 30. dni po prvem dnevu na tem območju moramo dati psu sredstvo, ki ubija ličinke srčne gliste. Če boste s psom na endemičnem področju več kot mesec dni, mora dobiti sredstvo, ki ubija ličinke srčne gliste enkrat mesečno (tableta, ki vsebuje milbemicin) in s terapijo zaključiti v obdobju do enega meseca po prihodu s tega območja.
V južnem delu Evrope je torej potrebna zaščita skozi celo leto, v endemičnih območjih srednje Evrope, kamor spada tudi Slovenije, je potrebno pričeti z odpravljanjem notranjih zajedavcev (vključno s srčno glisto) najkasneje mesec dni po začetku sezone komarjev in zaključiti mesec dni po koncu sezone komarjev (torej nekje od maja do oktobra).
Zakaj moramo skrbeti za to, da dobi pes tableto z milbemicinom po izpostavljenosti komarjem – ker sredstvo ne pušča zaščite, ampak ubije ličinke, takrat, ko ga damo. Resnično je bolje skrbeti za preprečevanje okužbe kot zdraviti bolezen srčne gliste.
