Lejšmanioza je bolezen, ki jo povzroča protozoj, zajedavec Leishmania Infantum. V Evropi je vektor za Leishmanijo peščena muha iz rodu Phlebotomus. Pri sesanju krvi samice te muhe prenašajo zajedavca na druge živali. Klinična slika bolezni, ki je tudi zoonoza, je zelo raznolika –od subklinične do hude, celo smrtne oblike, razvoj bolezni je v veliki meri odvisen od gostiteljevega imunskega odgovora.
Inkubacijska doba je več mesecev, celo več let, zato je bolezen včasih spregledana in pozno diagnosticirana.
Na lejšmaniozo moramo pomisliti, če ima žival opisane klinične znake in če izvira iz držav, kjer je lejšmanija endemična oz. je bila v preteklosti. Države, ki spadajo pod endemična področja, so Španija, Portugalska, jug Francije, Italija, Hrvaška, Črna gora, Grčija, Ciper, Bolgarija in Turčija.
V Sloveniji je bila leta 2019 na Veterinarski fakulteti v sodelovanju z Medicinsko fakulteto opravljena raziskava, ki je pokazala, da lejšmanijoze v avtohtonem izvoru pri nas še nimamo.
Klinični znaki bolezni so zelo raznoliki, med najpogostejše sodijo:
Ob sumu na okužbo z Leishmanio Infantum se bo odvzela kri za hematološke preiskave, kjer se lahko pojavi anemija, levkocitoza ali levkopenija, trombocitopenija, lahko so povišane ledvične vrednosti. Značilna je hiperproteinemija in hipoalbuminemija. Opraviti je potrebno tudi pregled urina. Bolezen se potrdi s serološko preiskavo in elektroforezo za določitev stopnje bolezni. Opravi se ultrazvočni pregled abdomna, kjer je značilna povečana vranica.
Glede na klinično stanje bolezni se predpiše ustrezna terapija, ki je odvisna od stopnje aktivnosti bolezni. Potrebna je prilagoditev prehrane. Po začetku terapije se svetuje pregled psa in rutinske laboratorijske preiskave po enem mesecu, ko je stanje stabilno se na 6 mesecev spremlja bolezen, priporoča se preiskava krvi in pregled urina. Najpogostejši zaplet pri lejšmaniozi je odpoved ledvic.
Nezdravljena lejšmanioza je smrtna! Parazita iz organizma nikoli ne moremo v celoti odpraviti, vendar se s terapijo zavira in s tem ohranja normalno stanje.
Če potujete v endemična območja, poskrbite za ustrezno zaščito pred peščeno muho, za kar se najbolje obnese repelentno sredstvo na osnovi piretroidov. Ker so peščene muhe najbolj aktivne v nočnem času, se svetuje, da imate psa v notranjih prostorih od mraka do zore ter protikomarne mreže na oknih, sploh v toplejših mesecih.
Po prihodu z okuženega območja se svetuje serološka preiskava, da se izključi morebitna okužba. To se svetuje za vse pse, ki so kupljeni ali posvojeni z endemičnih območij! Prav tako je pomembno, da izberete veterinarja, ki ima s to boleznijo izkušnje.
