Vzgoja mladega konja 1.del

Avtor članka: Neja Magdalenc
Deli s prijatelji

Pri vzgoji mladega konja je eden od bistvenih elementov dobra vzgojna podlaga iz obdobja prvega leta odraščanja. V idealnih pogojih naj bi žrebe vzgajala njegova mati, čreda in tudi človek. Kobila naj bi žrebetu dala pravo (ne pretirano) mero zaščite, ki mu utrdi občutek pripadnosti (varnosti) in hkrati ustrezno postavi meje. Pravilno socializacijo žrebeta je najlažje doseči, če žrebe odrašča v čredi, idealno da raziskuje svet skozi igro z vrstniki, kar mu zagotovi ustrezen psihofizični razvoj. Osnovne socializacije naj bi bilo žrebe deležno tudi s strani človeka, tako da nam je pri delu z mladim konjem prihranjeno veliko težav, ki pogosto izvirajo iz slabe vzgoje v prvem letu konjevega življenja in se kažejo kot strah, nespoštovanje oziroma nerazumevanje človekovega vedenja.

Ravno pravšnja in predvsem ne pretirana mera vzgoje s strani človeka, sta ključ do srečnega otroštva in mladosti domačega konja. Konji do svojega tretjega leta potrebujejo določeno mero svobode, da lahko odraščajo kot konji, s čemer razvijejo svojevrstno samostojnost in samozavest. Če pravilno postopamo pri vzgoji žrebeta, bo do svojega enega leta starosti, skozi redne in ne pretirano dolgotrajne, temveč predvsem pristne stike, do nas razvil prijateljsko spoštovanje in zaupanje. Osnovne veščine, ki konja lahko začnemo učiti že hitro po njegovem rojstvu so; da se žrebe pusti dotikati po telesu, da mu brez težav nadenemo oglavko, da nam sledi oz. se pusti voditi in da si pusti dvigovati noge. Vse te veščine seveda razvijamo še naprej skozi konjevo mladost, saj se tako fizično kot značajsko oblikuje še mnogo let.

Obdobje zgodnje mladosti žrebeta

Žrebe v naravi kobila odstavi nekje pri 8 do 10 mesecev starosti, ko se začne pripravljati na rojstvo novega žrebeta (kobile so breje od 11 do 12 mesecev). V domači oskrbi je potrebno žrebe odstaviti najkasneje pri enem letu starosti. Od enega leta pa nekje do šestih let starosti, lahko rečemo, da konji tako fizično kot psihično dozorevajo (nekateri hitreje kot drugi). To bi lahko določili kot obdobje zgodnje mladosti, ko se konja obravnava kot najstnika oziroma mladostnika. Do nekje sedmega leta starosti, naj bi konj osvojil osnovno znanje odnosa in dela s človekom do te mere, da je relativno stabilno in da ni ni več potrebno nenehno obnavljanje osnovnega znanja. 

Ravno pravšnja in predvsem ne pretirana mera vzgoje s strani človeka, sta ključ do srečnega otroštva in mladosti domačega konja.

Po tej starosti, z dobro vzgojno podlago, se od konja postopoma  lahko začne zahtevati bolj zahtevno in resnejše, kot na primer bolj obremenjujoče  in daljše delo pod sedlom. Lahko bi rekli, da je na splošno najpomembnejši del vzgoje mladega konja to, da se nauči človeka poslušati in istočasno na spoštljiv način izraziti svoje potrebe. Slednje je mogoče le takrat, kadar konj čuti, da bo slišan in da mu bomo pri tem lahko nudili oporo, kakršne je deležen v čredi.

Psihofizični razvoj mladih konj

Mlademu konju moramo torej v osnovi nuditi tudi možnost, da se pravilno razvija tako psihično kot fizično. Psiha je tako pri živalih kot pri človeku, od telesa neločljiva in njuna stabilnost gre z roko v roki. Če se konji v svojem telesu ne počutijo dobro in če mladi konji, polni energije, ne morejo izraziti svoje mladostne radosti skozi  gibanje in igro, se lahko v njihovem razvoju pojavijo različne težave. Nikoli ne smemo pozabiti na konjeve naravne potrebe, ki izvirajo iz milijona let razvoja vrste. V času konjevega razvoja so slednje še toliko pomembnejše, saj predstavljajo pomembne gradnike za naprej. Zato je za vsakega mladega konja priporočljivo, da odrašča kar se le da dolgo v čredi, na raznolikem naravnem terenu oziroma na paši, kjer je izpostavljen različnim naravnim pogojem. Če konjevo telo in psiha nista ustrezno stimulirana skozi različne izzive, konj ne more razviti močnega imunskega sistema in sposobnosti, da uporabi svoje čute in nagone.

Priporočamo tudi: Naravna komunikacija s konjem

Vzgoja mladega konja naj bo premišljena

Čeprav veliko mladih konj že pri svojih rosnih dveh oziroma treh letih tekmujejo, pa takšno prakso močno odsvetujem. Vzgoja galoperskih konj, kjer industrija konjeniškega športa konje pripravlja za hiter uspeh in ponavadi še hitrejšo upokojitev, se ne more primerjati z vzgojo domačega jahalnega konja. Western konji, ki pri dveh letih zgledajo kot odrasli konji, in jih ljudje zato velikokrat takrat že takrat začnejo intenzivno jahati, niso nič drugačni kot drugi konji, in ravno tako dolgo odraščajo kot drugi konji. Veliki toplokrvni športni konji enako, zaradi močnega videza delujejo zrelo, vendar raziskave kažejo, da naj bi se ravno največji med njimi, razvijali zelo dolgo, tudi tja do devetega leta. Najkasneje naj bi se razvile ravno kosti hrbta, ki so pomembne pri delu pod jahačem, zato je potrebno res dobro premisliti, kako in koliko obremenjujemo mladega konja pod sedlom, če želimo zdravega in vitalnega starostnika. Iz finančnega vidika se zagotovo ne splača, saj pri konjih velja, da je preventiva na dolgi rok veliko cenejša od kurative.

Če konjevo telo in psiha nista ustrezno stimulirana skozi različne izzive, konj ne more razviti močnega imunskega sistema in sposobnosti, da uporabi svoje čute in nagone.

Priporočamo tudi: Vzgoja mladega konja 2. del