Razpoke in mehanske poškodbe kopit

Konjeva kopita so izredno prefinjen mehanizem, ki dokazuje dovršenost naravnega inženiringa. Skozi milijone let evolucije so se razvila v formi in funkciji, ki konju omogočata vzdržljivost, hitrost ter okretnost, skozi desetine dnevno prehojenih kilometrov po različno zahtevni podlagi. Kopita se odlično prilagajajo različnim pogojem in terenom, njihova regenerativna sposobnost pa je izjemna, saj roževina nenehno raste. Skozi rast roževine se čistijo odpadne oziroma strupene snovi in kopitna kapsula srcu pomaga črpati kri po telesu. Vse to dokazuje, da so mehanizmi kopita tesno povezani in prepleteni z delovanjem ostalih mehanizmov v telesu, v dobrem ter slabem.

Mehanske poškodbe in razpoke seveda lahko nastanejo po nesreči, vendar je v večini primerov to mogoče predvsem  zato, ker sta roževina oziroma kopitna struktura že sama po sebi oslabljena. Poleg tega je velikokrat vzrok za nastanek takšnih poškodb tudi slabo uravnoteženo kopito (in posledično cel konj).

V nastale razpoke in druge poškodbe se lahko poleg tega še dodatno naselijo glivice, ki razžirajo keratin pod kopitno steno ter s tem šibijo njeno povezanost. Najpomembnejši del preventive in kurative za tovrstne poškodbe je torej uravnoteženo kopito, zdrav kopitni mehanizem ter ohranjanje močne kopitne strukture, ki se gradi od znotraj navzven.

Neja Magdalenc - razpoke in mehanske poškodbe kopit - neuravnotežen prst kopita

Takšna razpoka na prstu kopita je zelo pogosta pri konjih s predolgimi oziroma neuravnoteženimi prsti in nastane kot kombinacija nepravilne hoje oziroma pritiskov, oslabljene roževine ter glivičnega obolenja.

Grajenje kopita od znotraj navzven pomeni spodbujanje rasti žive roževine in uravnoteženje notranjih ter zunanjih struktur, kar ustvarja obliko, ki jo vidimo od zunaj. Zunanja oblika je vedno podrejena notranjim strukturam, to je predvsem kopitni kosti in mehkim tkivom okoli nje. S pomočjo pravilne poravnave in uravnoteženja sil, se ustvarja zdrava funkcija kopitnega mehanizma, ki skupaj z ostalim, omogoča močno, povezano ter funkcionalno strukturo. Takšna naravna struktura zagotavlja zdravje tako kopita kot celega konja. Tipičen primer umetno vsiljene strukture, ki šibi kopito in posledično celega konja, je kovanje, saj kopitu daje umetno, lažno podporo ter se globinsko ne povezuje z mehanizmi telesa in posledično ne podpira celostnega zdravja konja.

Pritiski pod podkvijo so vedno nepravilno razporejeni, saj so koncentrirani predvsem na stranske dele oziroma kopitno steno. Naravna struktura kopita pa je narejena tako, da razporeja pritiske po celotni strukturi in s tem med drugim ublaži velike sile, ki nastanejo pod poltonsko živaljo. Vibracije železne podkve tudi škodujejo tako kopitni kosti kot drugim tkivom v kopitu in oslabijo delovanje živčevja, ki je v kopitu močno prisotno. Luknje, skozi katere zabijemo žeblje, oslabijo povezanost kopitne stene in omogočajo vstop glivicam ter bakterijam. Poleg tega podkev onemogoča stransko gibanje kopitne kapsule in s tem ne samo močno škoduje kopitnemu ter biceljnemu sklepu, temveč hkrati omejuje konjevo sposobnost manevriranja po prostoru.

Grajenje kopita od znotraj navzven pomeni spodbujanje rasti žive roževine in uravnoteženje notranjih ter zunanjih struktur, kar ustvarja obliko, ki jo vidimo od zunaj. Zunanja oblika je vedno podrejena notranjim strukturam, to je predvsem kopitni kosti in mehkim tkivom okoli nje. S pomočjo pravilne poravnave in uravnoteženja sil, se ustvarja zdrava funkcija kopitnega mehanizma, ki skupaj z ostalim, omogoča močno, povezano ter funkcionalno strukturo.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Bolezni kopit in kako jih preprečiti

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

Kovani konji so zato veliko bolj podvrženi raznim poškodbam nog, ki jih včasih zaznamo šele, ko pride do šepanja. Iz tega lahko razumemo, da kovanje ni dobra rešitev za odpravljanje razpok in drugih mehanskih poškodb. Na sliki spodaj (Slika 2, levo) lahko vidimo primer tega, kako podkev umetno ohranja strukturo kopita od zunaj, vendar obenem oslabljuje njegovo celostno delovanje in zdravljenje.

Konjeva peta je bila pod podkvijo izredno nefunkcionalna in roževina oslabljena, zato je ostala kopitna stena še vedno slabo povezana. Ko smo konja po več letih razkovali in vzpostavili pravilno ravnotežje, smo s tem podprli naravne mehanizme, ki so sprožili ponovno zdravljenje. Roževina se je pričela obnavljati in povezovati od znotraj navzven.

Kovani konji so zato veliko bolj podvrženi raznim poškodbam nog, ki jih včasih zaznamo šele, ko pride do šepanja. Iz tega lahko razumemo, da kovanje ni dobra rešitev za odpravljanje razpok in drugih mehanskih poškodb.

Neja Magdalenc - razpoke in mehanske poškodbe kopit - mehanske poškodbe

Sliki levo prikazujeta primer mehanske poškodbe stranskega dela kopita in vzpostavitev naravnega zdravljenja po razkovanju. Slika desno je primer ozdravljene mehanske poškodbe kopita po naravni poti.

Ključen faktor pri grajenju kopitne strukture in s tem zdrave roževine je pravilna hoja oziroma pravilno gibanje konja, ki narekuje ohranjanje teže na zadnjem delu kopita. Kopito je v zadnjem delu temeljito podloženo s čvrsto spužvasto strukturo, ki jo imenujemo kopitna blazinica. Že ime nam pove, da je tam zato, da ublaži koncentrirane pritiske. Poleg tega so v zadnjem delu kopita vse strukture mehkejše in prožnejše – žabica ter rožena peta sta zelo gumijasti roženi strukturi – za razliko od kopitne stene, ki je veliko bolj rigidna. Če zadnji del kopita za konja ni pravilno oblikovan oziroma ustrezno razvit, ali če kopito ni pravilno uravnoteženo, bo konj med hojo in pri stoji pretirano obremenjeval prst oziroma steno kopita, kjer ni nikakršnih drugih mehkih tkiv razen usnjice, ki je zelo tanka ter občutljiva na pritiske.

Poleg tega bo konstanten pritisk na kopitno steno posredno ustvarjal pritiske na svitek in s tem stiskal izredno pomemben predel usnjice, kjer vstopajo žile ter živci v kopito in kjer je začetek rasti kopitne kapsule. Zaradi nepravilnih pritiskov je v kopitu ne samo omejen pretok krvi, temveč sta hkrati oslabljena zdrava rast roževine in senzorična sposobnost konja.

Ključen faktor pri grajenju kopitne strukture in s tem zdrave roževine je pravilna hoja oziroma pravilno gibanje konja, ki narekuje ohranjanje teže na zadnjem delu kopita. Kopito je v zadnjem delu temeljito podloženo s čvrsto spužvasto strukturo, ki jo imenujemo kopitna blazinica. Že ime nam pove, da je tam zato, da ublaži koncentrirane pritiske.

Neja Magdalenc - razpoke in mehanske poškodbe kopit - konji morajo nositi težo na zadnjem delu

Konji morajo nositi težo na zadnjem delu kopita, saj slednje ublaži močne pritiske in omogoča prožen ter živ stik s tlemi.

Preraščena kopitna stena je velikokrat glavni vzrok za mnogo težav s kopiti in po navadi prav tako za nastanek razpok. Sicer je lahko lomljenje in pokanje kopitne stene tudi naraven proces, saj se po navadi stena odlomi tam, kjer ni potrebna oziroma, kjer so pritiski na kopito preveliki ter se s tem naravno razbremenijo. Takšno »samooblikovanje« kopit je lahko povsem funkcionalno, vendar velikokrat lomljenje za seboj pusti razpoke oziroma nepovezane dele stene. Tam se rade naselijo glivice, ki lahko prodrejo tudi naprej v kopito. Glivice se razvijajo v predelih, kjer  niso v stiku z zrakom in zato si lahko znotraj kopita ustvarijo prave brloge.

Ti predeli so po navadi globoko med notranjo in zunanjo steno kopita ter povzročajo nadaljnje prekinitve v povezanosti oziroma še večje razpoke. Pri takšnih razpokah je potrebno kopito najprej pravilno porezati, tako da so okuženi predeli čim bolj zračni. Poleg tega kopito razkužujemo ali po potrebi namakamo v razkužila, ki pa ne smejo biti preagresivna. Tako za zdravljenje kot preventivo takšnih poškodb, je vedno najbolj pomembno, da se kopito redno pravilno oblikuje. S tem se preprečuje nastanek mehanskih vzvodov in spodbuja rast žive roževine.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Struktura kopita

Vedno znova, ko govorimo o zdravju kopit, se vračamo k zavedanju, kako pomembno je razmišljati celostno in upoštevati povezanost različnih dejavnikov, kot so okolje, v katerem konj biva, prehrana, gibanje ter življenje brez stresa.

Vrste, ki se prehranjujejo s podobno hrano, za to hrano tekmujejo. Sinice (na sliki so tri vrste sinic) se neposrednemu tekmovanju izognejo, ker so različno velike, ker imajo različno obliko kljuna in ker naseljujejo različna okolja.

Neja Magdalenc - razpoke in mehanske poškodbe kopit - zdravo kopito je prožno in se sveti.

Zdravo kopito je prožno in se sveti.

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Neja Magdalenc, akademska kiparka in inštruktorica

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Strahovi, tesnoba in fobije
Temeljna oskrba činčil

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.