Narava nas nenehno spominja, da je vse ciklično povezano, skozi stalno spreminjanje različnih oblik življenja. Cikli se gibajo v plesu nasprotij, ki se med sabo privlačijo, odbijajo in tudi dopolnjujejo. Konji tem življenjenjskim silam nagonsko sledijo in se jim prepuščajo, ne da bi o tem razmišljali. Za razliko od človeka, ki je skozi sodoben način življenja v veliki meri izgubil posluh za signale, ki mu jih narekuje telo. Divji konji se s pomočjo nagona direktno povezujejo z naravnimi elementi in drugimi živalskimi in rastlinskimi svetovi. Od sposobnosti povezovanja je odvisna kvaliteta njihovih življenj ali celo preživetje.
To velja tako na mikro kot na makro nivoju. Na primer; ali bodo prepoznali “občutek”, ki jim ga dajejo združbe črevesnih bakterij v prebavilih in izbrali ustrezno hrano; ali bodo upoštevali dinamiko v čredi, ki jim lahko pomaga preživeti. Veliko konj je na žalost zaradi odraščanja v nenaravnih pogojih, takšen občutek povezovanja izgubila, kar ne pomeni, da ga ne morejo ponovno obuditi.
Tudi ljudje še vedno posedujemo vse te nagone, le spomniti se moramo, da jih slišimo in da jim s tem damo svoje mesto v življenju. Preveč udobja in omejeno, urbano okolje terjajo davek tako od ljudi kot od živali. Za razvijanje in ohranjanje vitalnosti je potrebno vstopiti v pristen stik z naravo, za kar je potrebna zbranost in razumevanje, ki podpira spoštovanje vseh plati življenja, ne samo tistih, ki se nam zdijo prijetne.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
