Kopitna gniloba je bolezensko stanje, ko se v ali na kopitih (prekomerno) razmnožijo glivice in/ali bakterije. Prepoznamo jo po značilnem močnem odbijajočem vonju in nezdravi (razpadajoči) teksturi kopitne roževine, ki lahko izgleda kot sivkasto-črna sluz, najpogosteje v predelih stranskih kanalov ob žabici, včasih tudi kot belo tekočina znotraj žabice ali kot prhka, kosmičasta snov v beli liniji oziroma drugje na kopitu. Ena najbolj bolečih oblik glivičnega obolenja je okužba sredinske strelne brazde (angleško »trush«), ki lahko hitro prodre zelo globoko, čisto do živega tkiva, zaradi česar so v tem predelu izredno občutljivi že na dotik. Takšna obolenja so eden od vzrokov za nesproščeno oziroma nepravilno hojo, sploh po trši ali kamniti podlagi, v hujših primerih pa lahko konji tudi šepajo.
Velikokrat je kopitna gniloba povezana z drugimi težavami s kopiti, kot so stisnjene pete, neuravnotežena kopitna kapsula, vnetje in odmiranje lamelarne povezave ali pa nabiranje mrtvega materiala oziroma nežive roževine, kot je zelo pogosto tudi pri kovanju.
Kopitna gniloba je povezana tudi z neustreznimi življenjskimi pogoji, kot so nečisto okolje (stanje v lastnih iztrebkih in urinu), pomanjkanje gibanja ter neuravnoteženo prehrano. Kot vedno, ko gre za neko obolenje, nam tudi glivice in bakterije kažejo predvsem to, da je potrebno premisliti, kje v našem načinu oskrbe konja moramo nekaj spremeniti, da ponovno vzpostavimo ravnovesje.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
