ALD kotna deformacija nog žrebet

Avtor članka:
Deli s prijatelji

Sezona žrebet se je začela, žrebički različnih oblik, velikosti in starosti bodo veselo skakali ob kobilah na pašniku in se počasi razvijali v odrasle konje. Tega obdobja razvoja pa žal ne spremlja vedno samo veselje ob opazovanju razposajenih žrebet, ampak tudi skrb ob težavah, ki se lahko pojavijo pri mladih žrebetih.

V tem prispevku bom opisala le eno izmed težav pri žrebetih, in sicer težavo, s katero se v veterinarski medicini pogosto srečujemo in je zato pomembno, da tudi rejci in skrbniki vedo, za kaj pri tem gre in kakšne so možnosti zdravljenja.

Kaj so kotne deformacije nog in zakaj do tega pride?

Med kotne deformacije nog uvrščamo valgus in varus, to je deformaciji, ki opisujeta položaj oziroma obliko nog – z valgusom poimenujemo ukrivljenost okončine iz sredine navzven, z varusom pa ukrivljenost proti sredini, torej pod telo. Pri opisovanju teh težav pa ne uporabljamo samo teh dveh besed, ampak vedno imenujemo tudi sklep, v katerem se to odstopanje začne.

Poglejmo na primeru – ko rečemo, da gre za karpalni valgus, je okončina izvita od konjevega zapestnega sklepa navzdol, in to navzven (ta sklep marsikdo imenuje »sprednje koleno«), pri karpalnem varusu pa se okončina pod zapestnim sklepom uvija navznoter, torej pod konja. Poleg tega poznamo še valgus in varus v biceljnem sklepu, pa tudi v skočnih sklepih, torej na zadnjih nogah.

Najpogostejša taka deformacija je karpalni valgus – torej deformacija, pri kateri so sprednje noge ukrivljene od zapestnega sklepa naprej, po pogostnosti pa sledijo varus v bicljih (noge so od bicljev naprej ukrivljene navznoter), karpalni varus in varus skočnih sklepov.

Kako jo prepoznamo in kdaj ukrepamo?

Pri žrebetih z večjo spremembo kota je tako odstopanje v sklepu očitno, in lahko že na daleč opazimo, za kaj gre. Pri tistih z bolj blagimi znaki pa je za diagnozo potreben natančnejši pregled in je dokončna diagnostika pogosto mogoča šele na podlagi rentgenskih posnetkov. Taka deformacija večinoma ne povzroča bolečin, če pa jo spremlja še šepanje, kar pomeni, da žival občuti bolečine, imamo praviloma opraviti (tudi) s poškodbo.

Za diagnostiko je vsekakor treba poklicati veterinarja, da bo žrebe natančno pregledal. Pri tem je treba opazovati, kako žrebe stoji in se giba, okončine v celoti pretipati in preveriti gibljivost sklepov, zelo pomemben del diagnostike pa je tudi rentgensko slikanje, saj lahko šele na podlagi tega točno določimo, za kakšno stopnjo odstopanja gre, kar je tudi osnova za odločitev o zdravljenju.

Za vrsto zdravljenja se odločamo glede na stopnjo odstopanja, glede na starost živali in pogosto tudi glede na finančne zmožnosti. Ob tem pa se je treba zavedati tudi, da imajo žrebeta ob rojstvu le redko čisto ravne okončine in da rahlo odstopanje v kotih ni nujno znak za preplah. Žrebeta z blagim karpalnim valgusom (od 3 do 5 stopinj) z razvojem, ko se prsni koš širi, večinoma zrastejo iz valgusa in lahko imajo kot odrasle živali popolnoma ravne noge.

Pri takšnih manjših odstopanjih ukrepanje torej ni potrebno, je pa treba žrebe ves čas razvoja pozorno opazovati in spremljati, kaj se dogaja z njegovimi nogami. Drugače pa je ob varusu, torej ko so noge ukrivljene navznoter, saj se lahko tu z rastjo stanje že pri manjših odstopanjih še poslabša in lahko čas za uspešno intervencijo tudi zamudimo. Prav zato sta pri teh deformacijah nujna zgodnja diagnostika in posvetovanje z veterinarjem, da lahko žrebetu omogočimo kar se da dober razvoj v odraslega konja.

In o kakšnem časovnem okviru govorimo pri teh deformacijah?

Pri odstopanju v biceljnem sklepu je ukrepanje potrebno pred starostjo dva meseca, pri skočnih sklepih (zadnje noge) do četrtega meseca, ko gre za zapestni (karpalni) sklep, pa do šestega meseca.

Terapija

Kot že rečeno, se za vrsto zdravljenja odločamo na podlagi stopnje odstopanja, ugotovljene z veterinarskim pregledom. Pri blažjih odstopanjih je najpogosteje priporočljivo, da kobilo z žrebetom za nekaj časa omejimo v manjšem prostoru – v boksu in manjšem izpustu. S primerno korekcijo žrebetovih kopit, po potrebi pa tudi z lepljenjem korekcijskih podkvic, lahko pomagamo, da žrebe že z rastjo samo korigira svojo stojo. Ob hujših odstopanjih pa večina veterinarjev svetuje operacijo, s katero se poskusi izenačiti rast kosti, posledica pa je tudi izravnava okončin.

Obstajata pa še dve možnosti, in sicer terapija z udarnimi valovi, s katero spodbudimo rast kostnine na mestu počasnejše rasti, in terapija, ki je meni posebej pri srcu – uporaba kinezioloških trakov. Prav zdaj poteka intenzivna študija  vpliva aplikacije kinezioloških trakov na razvoj kosti. Rezultati navdušujejo, saj lahko z zgodnjim ukrepanjem z redno aplikacijo trakov dosežemo vidne spremembe že v nekaj dneh, in to tudi pri žrebetih z večjimi odstopanji.

Priporočamo tudi: Astma pri konjih – 1. del

Kaj je torej sporočilo glede kotne deformacije nog?

Bodite pozorni, kako vaša žrebeta stojijo, se gibajo in se razvijajo, in ukrepajte takoj, ko opazite kakšno odstopanje.

S pravilnim zgodnjim ukrepanjem in terapijami lahko namreč poskrbimo, da se bodo žrebeta razvila v zdrave, močne konje, ki bodo imeli v življenju kar se da malo zdravstvenih težav.