V tem prispevku bi rada omenila nekaj pomembnih rastlin, ki jih lahko uporabljamo kot prehranski dodatek za konje (in tudi za nas) in jih najdemo skoraj povsod. Če imate le možnost, vam toplo priporočam, da se s konjem odpravite na sprehod, kjer mu lahko omogočite dostop do nabiranja plevelov in glodanja drevesnih vej in listov. To lahko ne samo koristi konjevemu zdravju, temveč tudi izredno pozitivno vpliva na vajin odnos. Spomnimo se, da konji v divjini večino dneva preživijo ob nabiranju rastlin, kar je zanje tudi zelo pomemben socialen oziroma povezovalni element.
Žrebeta se že takoj po rojstvu začnejo učiti od svojih mater (določene rastlinske komponente dobijo skozi mleko) in tudi sami v prvem tednu preizkušajo okuse različnih rastlin. Tako lahko v odraščanju skozi opazovanje drugih konj, v stiku z rastlinami razvijejo nagone, ki jim omogočajo izbiro in doziranje različnih delov rastlin. Če te možnosti v mladosti niso imeli in so po možnosti imele tudi njihove matere monoton jedilnik, imajo navadno slabše razvit čut za pravilno izbiro.
Različno sposobnost nabiralništva lahko opazimo tudi pri različnih pasmah – stare pasme, kot so na primer bosanski planinski konji, imajo veliko boljši čut za preživetje v stiku z naravnimi elementi, kot na primer polnokrvni angleži in podobne sodobne pasme. Seveda vedno obstajajo izjeme, veliko je odvisno tudi od življenjskih pogojev. Konjem, ki imajo slabo razvit čut za izbiro različne, zanje pomembne hrane, lahko pomagamo tako, da jim v njihovo najljubšo hrano postopoma dodajamo različne okuse.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
