Kopita so neverjetno prefinjen inženiring narave, katerega oblika in funkcija sta se razvijali skozi tisočletja genetskega modificiranja, in na katero je vplivalo okolje, način prehranjevanja ter druge potrebe po preživetju. Konji kot vrsta so se skozi evolucijo prilagajali nomadskemu življenju, oz. nenehnemu premikanju, v iskanju različne rastlinske hrane. Prav tako so bili kot žival – plen mnogokrat na jedilniku večjih zveri in so posledično razvili sposobnost učinkovite obrambe pred plenilci. Postali so izvrstni tekači, ki so poleg hitrosti razvili dobro okretnost in pospeške. Vsi ti faktorji so prispevali k temu, da so konjeva kopita takšna kot so, tako po obliki, kot po funkciji.
Kopito lahko obravnavamo kot nekakšen multifunkcionalen čevelj, ki se je sposoben nenehno prilagajati različnim, spreminjajočim se okoliščinam, seveda v okviru svojih zmožnosti, ki jih je zasnovala dolga pot razvoja.
Ravno zato lahko veliko težav pri ohranjanju zdrave oblike in funkcije kopita, povzroča nenaravna oskrba človeka oziroma omejevanje konja glede na njegove osnovne potrebe.
Zavedati se moramo, da ne moremo kar naenkrat spremeniti milijonov let evolucije, čeprav smo na konja relativno hitro uspeli vplivati skozi razvoj različnih pasem, ki so se genetsko prilagajale temu, da čim bolj uspešno služijo določenim potrebam človeka. Pasme konj so se prav tako razvijale glede na geografsko različna okolja, čeprav oblika in funkcija njihovih kopit v osnovi ostajata enaki. Kopito je strukturirano glede na njegovo funkcijo, kar pomeni, da je oblikovano in sestavljeno tako, da prenese in ublaži velike sile, ki nastanejo zaradi teže in pri gibanju konja.
Zadnji del kopita se je razvil tako, da je podložen s prožnim spužvastim maščobnim tkivom, ki ga imenujemo kopitna blazinica in igra ključno vlogo pri ublažitvi stresa ob udarcu konjeve noge ob tla. Slednja se primerno razvije le s pomočjo ustrezne stimulacije iz okolja, torej skozi gibanje oziroma pravilno obremenitev. Celotno kopito je zato stožčaste oblike, da čim bolj porazdeljuje pritiske ob prvem udarcu kopita ob tla in zato je pomembno, da kopitu dovolimo, da se v spodnjem delu razvije dovolj na široko.
Nato se sile iz kopitne stene porazdelijo tudi na ostale strukture, ki imajo vsaka svojo specializirano funkcijo, vendar istočasno delujejo povezane v celoto. To je še en dokaz, da kopito ni narejeno za to, da nenehno obremenjuje le periferne dele, torej kopitno steno, kar se zgodi, ko konja kujemo.
Podkev konju odvzame možnost enakomernega razporejanja pritiskov oziroma stika s tlemi in hkrati stransko gibanje kopita, ki je pomembno zato, da se razbremenijo sile na kopitni sklep.
Oblika sprednjih kopit se malenkost razlikuje glede na obliko zadnjih kopit, saj je sprednji del konja narejen, da večino teže konja nosi večino časa, ko se konji pasejo z glavo navzdol. Oblika zadnjih kopit je zato malenkost bolj ovalna, saj zadnje noge služijo temu, da odrivajo in poganjajo konja naprej, še posebej takrat, ko se je potrebno gibati zelo hitro. Na obliko kopit enako vpliva okolje oziroma različna podlaga. Zato imajo na primer težki hladnokrvni konji, ki večinoma izhajajo iz bolj vlažnih, travnatih področij, bolj široka, okrogla in nižje raščena kopita. Arabski tipi konj, ki izhajajo iz suhih in bolj kamnitih področji ter so hkrati veliko lažje konstitucije, imajo večinoma ožjo obliko kopit in hkrati bolj pokončno rast.
Tudi oblika žabice je pri prvih širša in velikost je bolj izrazita kot pri drugih. Tu bi opozorila na to, da genetske danosti ne smemo zamešati z deformacijami, ki se lahko pojavijo zaradi napačne oskrbe konja. Na žalost velikokrat ne obravnavamo konjevega kopita kot izredno pomembnega organa in se ne zavedamo dejstva, da v nenaravni oskrbi zahteva posebno pozornost. Seveda ne kot element sam zase, temveč vedno skozi celostno obravnavo konja.
Seveda je skozi mešanje različnih pasem prišlo do tega, da je odvisno, kateri geni pridejo pri določenem konju bolj do izraza. Vendar imajo večinoma športni konji, ki izhajajo ali so bili oplemeniteni z geni arabskih konj, ožja kopita, kakor delovni tip konja. Na primer, če se kopito od rojstva ne more pravilno razvijati, oziroma je nepravilno oskrbovano, lahko mehanske sile povzročijo, da se kopito ne razvije in ostane bolj ozko, čeprav bi njegova naravna oblika morala biti širša. Zelo pogosto pride do deformacij oziroma kontrakcij kopita kot posledica kovanja.
Podkev zavira delovanje kopitnega mehanizma, ki skozi širjenje in krčenje kopitne kapsule pod pritiski teže konja deluje kot nekakšna črpalka za poganjanje krvi nazaj navzgor po nogi. Zato zaradi oslabljenega pretoka krvi kopito ne dobi vseh ustreznih hranil, kar ravno tako vpliva na rast in razvoj. Prav tako lahko pride do hudih deformacij kopita zaradi nepravilne prehrane, ki oslabi kvaliteto roževine in povzroči vnetje kopitne lamine, ki povezuje kopitno kapsulo in kopitno kost.
V vsakem primeru ob različnih nepravilnostih, ne glede na to, ali izhajajo iz notranjosti ali zunanjosti kopita, pride do tega, da se začne konj zaradi neudobja ali bolečine nepravilno postavljati, oziroma gibati. To v nadaljevanju še bolj deformira obliko kopita in tudi naprej v telesu povzroča (pre)obremenitve različnih delov telesa.
Tako se konj ujame v začaran krog, kjer oblika kopita negativno vpliva na gibanje in obratno. Takrat je pomembno, da ponovno vzpostavimo ravnovesje na način, da poskrbimo za ustrezno (pre)oblikovanje kopit in seveda hkrati odstranimo druge škodljive faktorje, kot so neustrezna prehrana (razstrupljanje telesa), neustrezno gibanje (škodljiva oprema) ter kakršen koli dolgoročni psihološki stres.