Brez primerne prehrane telo ne more kvalitetno delovati, ne glede na to, za katero živalsko vrsto gre. Konji se seveda tukaj prav nič ne razlikujejo, kvečjemu nasprotno – prehrana konj je postala pomembna panoga, s katero se ukvarjajo strokovnjaki z različnih področij. Ker je tema obsežna in pogosto kontroverzna, se velikokrat zgodi, da je skrbnik konj zmeden ter ne ve, komu verjeti in kaj je pomembno, da njegov konj zaužije. Trg je poln različnih dodatkov, za katere proizvajalci trdijo, da so ključni za kvalitetno življenje, študij o učinkovitosti pa je premalo, da bi to potrdile. Pri izbiri dodatkov in sestavljanju jedilnika je treba biti previden, saj lahko konju povzročimo težave ali pa po nepotrebnem zapravimo večje količine denarja. Kaj, kdaj in kako hraniti je kompleksno ter odvisno od konja do konja, v tem članku pa bom poskusila pojasniti, na kaj je potrebno biti pozoren, ko sestavljamo jedilnik ter se odločamo za dodatke.
Rastlinojede živali so se z različnimi načini specializacije prebavil prilagodile na optimalni izkoristek rastlinske prehrane. Ena večjih prilagoditev je, da pri rastlinojedih živalih v prebavilih poteka proces fermentacije, tekom katerega mikrobi, ki so stalni prebivalci prebavil, iz voluminozne krme proizvajajo energijsko bogate produkte, kot so na primer hlapne maščobne kisline in podobno…
Kavdalni fermentatorji
Ločimo sprednje (kranialne) in zadnje (kavdalne) fermentatorje, konji spadajo med slednje, saj pri njih proces fermentacije poteka v slepem ter v debelem črevesu. V konjevih prebavilih torej živi veliko število mikrobov, ki so prilagojeni na delo, ki ga opravljajo – na hrano, ki jo konj uživa. Zato se je treba kakršnih koli sprememb hrane lotiti postopoma, da se lahko mikrobi prilagodijo novim pogojem dela in ne pride do prebavnih težav.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.