Vzpostavljanje in krepitev odnosa s konjem

Avtor članka: Ajda Mav
Deli s prijatelji

Naš glavni cilj v konjeništvu je dobro odziven in sodelujoč konj, kar pa najlažje dosežemo, če se konj z nami počuti dobro in nam zaupa. Boljša povezava med konjem in jahačem pomeni tudi, da bo ježa varnejša in prijetnejša za oba. Kako dobro se bo konj ob vas počutil, pa je v veliki meri odvisno od vas.

Ljubezen do konj je prav posebna strast, ki znatno sooblikuje naš način življenja, ne glede na to, ali je to naš hobi ali pa se s konjeništvom ukvarjamo poklicno. Večina jahačev se zaveda pomembnosti dobrega odnosa s konjem, saj želijo, da so njihovi konji samozavestni in dobro odzivni pri delu v jahališču ali na terenu, in še posebej, da jim zaupajo v situacijah, ko zunanjih okoliščin ni mogoče nadzorovati.

Kljub temu da je že veliko jahačev odkrilo prednosti preživljanja časa s konjem ne v sedlu in vključitve v trening tudi dela na tleh, pa se jih večina še vedno le malo ukvarja s tem ali pa sploh ne. Zakaj je torej smiselno razmisliti o našem načina dela in preživljanja časa s konjem?

OPAZOVANJE – preživljanje pasivnega časa s konjem

Nekaj najpomembnejšega pri delu s konji je pozornost. Bolj ko bomo pozorni na to, kako se naš konj odziva na nas v določenem trenutku, bolje bomo lahko zaznavali, kateri dražljaji pri njem spodbudijo katere odzive. Najboljši način, da izboljšamo svojo pozornost in zmožnost osredotočanja, je, da postanemo opazovalci.

Ob preživljanju prostega časa s konjem v njegovem bivalnem okolju, na pašniku ali v jahališču, lahko opazujemo, kako se odziva na dražljaje iz okolja in kaj pritegne njegovo pozornost.

Priporočamo tudi: Pogovor s konjem 1. del

Ko utišamo svoje misli in umirimo svoje telo, postanejo izrazitejši dražljaji iz okolja, tudi mimika, gibi, premiki in zvoki našega konja. Ko pokaže konj neki odziv (npr. premik na drugo mesto ali pa le obračanje ušes v različne smeri), je smiselno, da poskusimo ugotoviti, zakaj se je tako odzval.

Za nekatere odzive bomo hitro našli vzrok (npr. ko konj odskoči od stvari, ki ga je preplašila), za druge pa bomo morali pri sebi uriti sposobnost dolgotrajnejše pozornosti in natančnejšega zaznavanja.

Priporočljivo je, da med preživljanjem pasivnega časa s konjem ne vzpostavljamo mi stika z njim, temveč raje počakamo, da on vzpostavi stik z nami. Tako konj sam izbira, kako pogosto se želi družiti z nami in na kakšen način, mi pa dobimo pomembne informacije glede tega, kako dobro se ob nas počuti in kakšna je njegova narava. Ko konji z nami vzpostavijo stik, se odzovemo s podobnim odzivom.

Preživljanje pasivnega časa skrbniku pomaga prepoznati konjevo naravo.

SAMOZAVEDANJE

Ljudje smo vajeni predvsem verbalne (besedne) komunikacije in se neverbalnega (nebesednega) dela sporočanja pogosto ne zavedamo. Ta neverbalni del so telesna drža, mimika, gestikulacija, ton, glasnost itd.

Pri jahanju in delu s konji pa je v ospredju prav neverbalna komunikacija, saj prenašamo nanje sporočila s telesnimi gibi in dotiki, to je s prenosom teže ter uporabo rok in nog, zato je pomembno, da razvijemo čim višjo stopnjo samozavedanja.

To pomeni, da se zavedamo svojih telesnih zmožnosti in telesnega stanja, pa tudi umskih vzorcev in čustvenih stanj, ki vplivajo na naše delovanje v določenih situacijah. Različna čustvena stanja lahko namreč vplivajo na naše zaznavanje in obdelavo zunanjih dražljajev in na zmožnost sporočanja (npr. ko nas je strah, smo napeti, hitro dihamo, srce nam hitro bije itd.). Čim bolje bomo sposobni nadzorovati lastna telesna in čustvena stanja, tem bolje bomo lahko sodelovali s svojim konjem in lažje bo naš konj razumel naša sporočila.

Samozavedanje.

DELO NA TLEH

Z delom na tleh konju omogočimo, da osvoji določene veščine brez jahača, predstavlja pa to delo temelj naše komunikacije s konjem. S pravimi, pravilno izvedenimi vajami gradi naš konj zavedanje lastnega telesa, samozavest, moč in biomehaniko, mi pa gradimo zaupanje in pridobivamo konjevo spoštovanje do nas in posledično do vseh ljudi, ki bodo prišli z njim v stik. Če pa se pri jahanju pojavljajo težave oz. če konj težko opravlja določene naloge, je smiselno razmisliti, ali mu s svojim delovanjem iz sedla pomagamo, ga podpiramo, ali pa ga pri tem omejujemo in mu celo škodimo. Marsikdaj se namreč zgodi, da se jahač ne zaveda svojih šibkosti, asimetrij in kompenzacijskih vzorcev oziroma da se ob nepredvidenem odzivu konja tudi sam prestraši in posledično (po navadi nezavedno) deluje nanj stresno namesto pomirjajoče. V takih primerih je smiselno reševati težave z delom na tleh.

Delo na tleh (učenci Šole empatičnega konjeništva)

V konjeništvu se okviri delovanja z razvojem tehnologije in raziskovalnih možnosti do neke mere nenehoma spreminjajo, zaradi tradicije pa lahko ostanejo po drugi strani tudi vklesana v kamen. V današnji dobi poplave informacij, je včasih zase in za svojega konja težko izbrati pravo pot.

Merilo za vašo odločitev glede pristopa naj bo le vaš konj, njegovo dobro počutje, pri tem pa nam bo v veliko pomoč poznavanje narave konja in njegovega izražanja.

Merilo za izbiro metode dela naj bo vaš konj

Kategorije

Sorodni članki

O avtorju/ici
Ajda Mav

Ajda Mav

Intuitivno empatično konjeništvo