Prebava konj

Osnovna oskrba konj je lahko na prvi pogled zelo enostavna, marsikdo si ob tem v misli verjetno prikliče konje, ki živijo v hlevih in dobijo enkrat ali dvakrat na dan seno ali kakšno drugo vrsto krme. Če se čisto malo poglobimo v to, pa vidimo, da je osnovna oskrba vse prej kot enostavna. Eno najpomembnejših znanj, ki bi jih moral imeti vsak skrbnik konj je, da vsak konj potrebuje za 1,5 – 2% svoje telesne mase sena in da mora biti to seno razdeljeno v več obrokov dnevno, med katerimi ne sme biti več kot 4 – 5 ur razmika. Da razumemo zakaj je tako, pa moramo najprej spoznati osnove anatomije in fiziologije konj.

Eva Tasič - prebava konj - polaganje krme blizu tal

Seno naj bo osnovna krma in naj bo postreženo vedno čim bližje tlom.

Pa začnimo čisto na začetku. Konji so rastlinojede živali, kar pomeni, da je večina njihovih prehranskih potreb pokrita preko uživanja rastlin v različnih oblikah. Najpogostejša in torej osnovna krma za konje je voluminozna krma, kamor spadajo seno, senaža in sveža trava, torej paša. Od vseh naštetih je za večino konj najprimernejše kvalitetno seno, zakaj je voluminozna krma osnovna krma za konje, nam pa pojasni sestava njihovega prebavnega trakta. Prebava pri konjih se začne že v ustih. Odrasli konji imajo od 40 do 44 zob in njihova glavna funkcija v ustih je, da hrano zmeljejo v manjše kose.

S pomočjo jezika, ki hrano v ustih potiska sem in tja, in slinskih žlez, ki preko izvodil v usta izločajo slino, tako v ustih nastane kepa navlažene zmlete krme, ki nato preko požiralnika potuje v želodec. Poleg vlaženja in mehčanja krme ima slina tudi pomembno vlogo nevtralizatorja kisline, ki nastaja v želodcu. Za razliko od ljudi, se pri konjih slina izloča v usta samo med žvečenjem, zato je primerna krma, ki spodbuja žvečenje, tako zelo pomembna (konji bodo ob primerni krmi dnevno izločili tudi več 10 litrov sline!).

Eva Tasič - prebava konj - osnovna prebavila

Osnovna anatomija prebavil.

Iz požiralnika hrana nato pripotuje v želodec, ki je najmanjši del prebavnega trakta in predstavlja zgolj 10% celotnih prebavil. Njegova prostornina pri povprečno velikem konju znaša 8-12 litrov, kar je, v primerjavi z ostalimi udomačenimi živalmi in v razmerju z velikostjo celotnega konjskega telesa, zelo majhno.

Iz tega je tudi razvidno, zakaj tradicionalno krmljenje konj, kjer samo dvakrat dnevno polagamo večjo količino voluminozne krme, ni primerno. Zaradi majhne prostornine želodca konji krmo potrebujejo večkrat dnevno v manjših količinah, drugačni načini krmljenja lahko vodijo v zdravstvene težave.

Eva Tasič - prebava konj - prehranjevalna tabela

Jedilnik.

Poleg velikosti pa je pomembno, da poznamo tudi notranjost želodca. Sestavljata jo namreč dve vrsti sluznic – žlezna in kutana. Kutana sluznica pokriva zgornji del želodca, žlezna sluznica pa spodnji del in v njej ves čas nastajajo razni encimi, ki pomagajo pri razgradnji hranilnih snovi, mucin, ki ščiti sluznico, bikarbonat in klorovodikova kislina.

Slednja se, za razliko od sline, izloča ves čas, ne glede na prehranjevanje konj in lahko ob neprimernem krmljenju (redko polaganje krme v večjih količinah, posledično je konjev želodec večino dneva prazen) povzroča razjede.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Prehrana konj

V želodcu se v hrani s pomočjo pepsina, ki je prebavni encim v želodčnem soku, začne prebava beljakovin. Želodec prav tako služi mešanju in shranjevanju hrane in postopnemu sproščanju hrane naprej v preostanek prebavnega trakta.

Kako dolgo hrana ostaja v želodcu je odvisno od vrste hrane, velikosti obroka in aktivnosti konja, povprečno pa traja do 6 ur. Iz želodca gre hrana nato v tanko črevo, ki je pri konjih dolgo okoli 20 metrov, pot hrane skozi tanko črevo pa je izredno hitra in ga zapusti že v manj kot 1 uri.

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

V tankem črevesu se nadaljuje razgradnja hranil in sicer se tukaj razgradijo škrob, maščobe in preostale beljakovine, vse to pa se dogaja pod vplivom različnih encimov, ki jih proizvajata trebušna slinavka in tanko črevo. Pri konjih, ki so krmljeni z neobdelanimi žiti, lahko pride do nepopolne razgradnje škroba, ki tako v nepravilni obliki potuje naprej po prebavnem traktu, kar pa lahko vodi v laminitis in koliko.

Na hitrost prehajanja hrane skozi tanko črevo in torej na potek razgradnje teh hranilnih snovi vpliva, tako kot pri želodcu, tudi način krmljenja in vrsta krme, ki jo konji dobivajo.

Eva Tasič - prebava konj - zaščita želodca pred razjedam

Prenajedenega konja se fizično ne sme obremeniti. Za zaščito želodca pa se lahko pred delom ponudi šop sena, saj slina in seno nevtralizirata kislino. 

Iz tankega črevesa hrana nato potuje v zadnji del črevesja, kjer se procesi prebave intenzivno nadaljujejo. Zadnji del črevesja pri konjih predstavljata slepo črevo in veliko, iz več delov sestavljeno debelo črevo, ki skupaj predstavljata več kot 50% celotnega prebavnega trakta. V zadnjem delu črevesja poteka vretje oziroma fermentacija, ki poteka s pomočjo mikroorganizmov. Konjevo črevo namreč naseljujejo različni mikroorganizmi – bakterije, glive, virusi, protozoji in paraziti, ki predstavljajo izredno pomemben del konjevega prebavnega trakta.

Z njihovo pomočjo namreč v zadnjem delu prebavil pride do razgradnje vlaknin, ki so osnovni gradnik voluminozne krme. V procesu vretja se te vlaknine tako razgradijo v maščobne kisline, ki so pomemben vir energije za konje. Prav tako v tem delu prebavil s pomočjo mikroorganizmov nastajajo B-vitamini in različne aminokisline, pride do absorpcije vode, kot stranska produkta pa nastajata metan in ogljikov dioksid, ki ju konji nato izločijo. Mikroorganizmi, ki naseljujejo črevo, so tako velik del zdravih konjevih prebavil in porušenje njihovega ravnovesja lahko vodi v različne zdravstvene težave.

Premočni kot tudi presuhi konji imajo lahko zdravstvene težave. Načrtovanje prehranjevanja je zelo pomemben del ohranjanja kondicije konj.

Če povzamem ta zapis, primerna prehrana in pravilen način prehranjevanja sta za zdravje naših konj izrednega pomena. S tem se lahko v veliki meri izognemo hujšim zdravstvenim težavam, ki se jih vsi skrbniki konj bojijo.

Konji bi naj dnevno zaužili sena v količini 1,5 – 2% svoje telesne mase, kar za 500 kg konja nanese približno 8 kg. Seveda se to individualno prilagaja in je odvisno od stanja, v katerem je posamezen konj.

Ta količina krme mora biti razdeljena na več manjših obrokov dnevno, ob čemer naj med obroki ne bo več kot 5-6 ur razmika. Krma naj bo čista, dišeča in s čim manj prahu in polagamo jo čim bližje tlom, saj je tak način prehranjevanja za konje najbolj fiziološki.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Artritis pri konjih – kako dobro ga poznamo?

Poleg sena morajo imeti konji tudi vedno na voljo svežo vodo, dnevno bi naj zaužili 5L vode na 100kg telesne mase. Poleti moramo biti predvsem pozorni, da je napajalnik/vedro čisto, brez alg in da je voda sveža, pozimi pa moramo paziti, da nam voda ne pomrzne.

Dodajanje koncentrirane krme naj bo premišljeno, le-ta naj bo kvalitetna in primerna za konjevo aktivnost in njegove potrebe, naj pa ne bodo nadomestilo za voluminozno krmo, ki mora predstavljati glavni del konjevega obroka.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Zimska kolika

Eva Tasič - prebava konj - sveža trava ni vedno najboljša izbira za vse konje

Sveža trava ni vedno primerna krma za vse konje, količina paše naj bo prilagojena na konja.

Od dodatkov je priporočljivo, da imajo konji na voljo sol (ki je lahko v obliki lizalnih kamnov ali v razsuti obliki) in dodatek mineralne mešanice, ki mora ustrezati osnovni prehrani, ki jo konj dobiva.

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Eva Tasič, veterinarka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Temeljna oskrba kuncev
Veterinarska oskrba konj

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.