Čeprav sta pes in volk že več kot 100.000 let na različnih evolucijskih poteh, imata vseeno še vedno veliko skupnih značilnosti. Kljub veliki razliki v velikosti različnih pasem je osnovni ustroj telesa pri vseh psih in tudi njihovih najbližjih sorodnikih, volkovih, enak.
Glavni namen gibanja pri volkovih je iskanje hrane (lov) in pregledovanje teritorija. Pri tem naredijo povprečno med 10–20 km na dan, odvisno od okolja, v katerem živijo. Povprečno pomeni, da včasih ostanejo v bližini lokacije, kjer so prespali, včasih pa prepotujejo razdalje nekajkrat večje od povprečja.
Obe aktivnosti pogosto potekata v skupini, vendar ne vedno. Volkovi so prilagodljivi, zato so odločitve o aktivnostih in način, na katerega se jih lotevajo, odvisni od mnogih dejavnikov.
Tako kot volkovi tudi psi za zdravo in zadovoljno življenje potrebujejo gibanje, vendar se dnevne rutine naših psov od volčjih precej razlikujejo. Pomembna razlika je predvsem v možnosti izbire in odločanja o vrstah aktivnosti, njihovi časovni razporeditvi in načinu izvedbe. Pasji skrbniki smo tisti, ki našim psom določamo, kdaj in kaj bodo jedli, koliko in kje bodo pili, kdaj in kolikokrat lahko opravijo potrebo, s kom se bodo družili, kdaj se bodo igrali in seveda, koliko in kdaj se bodo gibali.
Pasja potreba po gibanju je deležna obširnih debat – koliko, kdaj, kako, na kakšen način. Pravilen odgovor se seveda skriva v dejstvu, da je vsak pes posameznik s svojimi značilnostmi, izkušnjami, potrebami in zmožnostmi. Potreba po količini in načinu gibanja je odvisna od starosti psa, prehrane, količine in kvalitete spanja, njegovega zdravja, njegovega psihičnega počutja in fizičnega stanja. Spreminja se tako sezonsko kot tudi dnevno.
Dejavnosti, pri katerih lahko pride do poškodbe občutljivih delov razvijajočih se kosti in mišic, kot so skoki z višin, hitri pospeški z nenadnim ustavljanjem ali ostrimi obrati pri lovljenju predmetov, lahko povzročijo trajne spremembe na kosteh ter mišicah in posledično v organizaciji telesa.
Mladiči in mladi, odraščajoči psi za naporne pohode, športna udejstvovanja ali tek s skbnikom še niso dovolj razviti. Njihove kosti še rastejo in se oblikujejo. Enako velja za njihove mišice.
Dejavnosti, pri katerih lahko pride do poškodbe občutljivih delov razvijajočih se kosti in mišic, kot so skoki z višin, hitri pospeški z nenadnim ustavljanjem ali ostrimi obrati pri lovljenju predmetov, lahko povzročijo trajne spremembe na kosteh ter mišicah in posledično v organizaciji telesa.
Kljub temu se morajo mladički in mladi psi dovolj gibati, saj je raziskovanje in gibanje zdravo in potrebno za telesni, čustveni in psihični razvoj, vključno z razvojem gibalnega sistema. Omejevanje naravnega gibanja lahko škodljivo vpliva na dobro počutje vsakega psa, predvsem pa to velja za mlade pse, ki jim vsaka celica v telesu sporoča, naj raziskujejo svoje okolje in preizkušajo svoje sposobnosti.
Zato predvsem odraščajoči psi ne potrebujejo dodatne spodbude in vsiljevanja aktivnosti. Dovolj je, da se naučimo prepoznavati znake utrujenosti in morebitnega stresa, da jim omogočimo raziskovanje različnih okolij in primerno družbo ter prepustimo naravi, da opravi svoje delo. Njihova potreba po telesni aktivnosti je običajno zadovoljena z igro in raziskovanjem.
Mladi psi morajo vaditi naravne vzorce gibanja, ki jim bodo pomagali pri razvoju in preživetju. To jim omogočimo s prostim gibanjem. Pravzaprav vsak pes potrebuje občutek prostega gibanja. To je gibanje brez našega usmerjanja. Psu pustimo, da se giblje s hitrostjo in na način, ki mu je v tistem trenutku najbolj ugoden. Odvisno od počutja in zunanjih dejavnikov je to lahko počasna hoja, kas ali celo občasen galop.
Nekateri psi so zgrajeni za hitre pospeške na kratke razdalje (na primer hrti), drugi za moč in vzdržljivost (na primer vlečni psi), tretji za počasne, kratke aktivnosti. Zato je upoštevanje zgradbe in sposobnosti našega psa nadvse pomembno pri načrtovanju skupnih aktivnosti. Ne glede na to, za kakšno aktivnost se bomo odločili, moramo upoštevati, da ravno tako kot ljudje tudi psi potrebujejo dovolj časa, da razvijejo prave mišice, njihovo moč in vzdržljivost, da so sposobni varnega udejstvovanja v daljših pohodih, teku ali športnih aktivnostih.
Če ste se čez vikend skupaj s psom odpravili na daljši izlet ali se udeležili tekmovanja v agilitiju ali canicrossu, upoštevajte, da bo naslednji dan ali dva vaš pes potreboval več spanja, več počitka in umirjenih dejavnosti.
V naslednjih dneh prepustite odločitev za sprehode svojemu psu. Pustitemu, da se sam odloči, kam bo šel, kako hitro se bo gibal in kdaj ter za koliko časa se bo ustavil. Pustite mu, da se giblje prosto.
Po vsakem naporu, po vsakem treningu ali daljšem pohodu tudi psi potrebujejo počitek.
Prosto gibanje seveda ne pomeni, da se sprehajamo z odvezanim psom, če nismo prepričani, da je okolje varno in varnost zagotovljena tako zanj kot tudi druge mimoidoče.
Zagotavljanje varnosti pomeni:
Na javnih površinah moramo imeti psa vedno na povodcu, ne glede na to, kako priden je naš pes. To pa še ne pomeni, da mu ne moremo zagotoviti prostega naravnega gibanja.
Prosto gibanje je pomembno za izgradnjo in ohranjanje pravilno razvitih mišic, poleg tega je vsaj občasna možnost svobodne izbire eden najpomembnejših dejavnikov dobrega počutja vsakega živega bitja.
Poleg izbire smeri, dolžine in poteka sprehoda, svojemu psu večkrat omogočim tudi umirjeno opazovanje dogajanja na varni razdalji. Ko se je najina skupna pot začela, umirjanja na sprehodu ni bil sposoben, saj mu je bil svet preveč vznemirljiv. Zato sva začela s kratkimi ustavljanji, kar je pomenilo, da sem se usedla na deblo, klopco ali tla, skrajšala vrvico in počakala, da se je umiril. Brez ukazov, brez prisilnega sedenja ali ležanja.
Na začetku sem čakala malce dlje, zdaj pa se z veseljem hitro usede ali uleže poleg mene. Če slučajno zagleda kaj zanimivega v daljavi, seveda vstane in si zadevo ogleda. To je dovoljeno in celo zaželeno. Mirno opazovanje okolice je izjemnega pomena predvsem za mlade in odraščajoče pse, potrebujejo in v njem uživajo pa prav vsi psi. Tako se učijo, kako se vedejo drugi ljudje in živali, učijo se o našem svetu. Na ta način si nabirajo izkušnje, ki jim pomagajo na poti k stabilnosti, sproščenemu in prijetnemu življenju.
