Vemo, da mačja komunikacija primarno bazira na njihovem olfaktornem sistemu – v osnovi komunicirajo preko vonja, saj je ta senzorični del živčnega sistema najbolj visoko razvit. S pomočjo odlično razvitega vonja pa se mačke v zunanjem okolju dobro orientirajo tudi pri zaznavanju različnih rastlin. Omogoča jim prepoznavo in diferenciacijo toksičnih od netoksičnih rastlin. Med njimi najdemo takšne, ki so zanje sicer netoksične, a so izjemno privlačne in sprožajo specifične vedenjske odzive.
Najbolj znano in široko uporabljeno je zelišče, ki je svoje ime dobilo prav zaradi specifičnega mačjega odzivanja – mačja meta (lat. Nepeta Cataria). Danes jo najdemo v različnih oblikah v specializiranih trgovinah za male živali. Lahko pa posegamo tudi po alternativnih oblikah rastlinskega materiala, ki zaradi podobne organske sestave mačke prav tako privlačijo in sprožajo širok spekter vedenjskih odzivov.
Zakaj točno pride do takšnega vedenjskega odziva?
SEMIOKEMIKALIJE
Te rastline oziroma zelišča vsebujejo specifične kemijske komponente (organske spojine), ki jih strokovno imenujemo semiokemikalije. To so tiste spojine, ki sprožijo vedenjski odziv organizma, ki je v stiku z rastlino. Mednje uvrščamo feromone, alomone, kairomone in sinamone. Ob (olfaktornem) stiku z aktivno komponento se semiokemikalije vežejo na olfaktorne receptorje nazalne votline in nato potujejo do receptorjev centralnega živčnega sistema (možgani).
Kot je bilo omenjeno, delovanje semiokemikalij vpliva na fiziološke in vedenjske spremembe organizma, ki je v stiku z njimi. Obstaja več različnih vrst feromonov in alomonov, glavna razlika pa je v načinu olfaktorične zaznave le-teh. Zaznava feromonov (ki jih uvrščamo med intenzivnejše vonjave) poteka preko oralno-nazalne poti s pomočjo vomeronazalnega ali Jakobsonovega organa. Mačke morajo zato odpreti usta. Nahaja se tik nad nosno votlino, proces vonjanja s pomočjo tega organa pa imenujemo Flehmenov refleks. Ponekod se še vedno ohranja prepričanje, da mačke nepetalakton (ki ga uvrščamo med alomone) zaznavajo preko Flehmenovega refleksa, a se ta ob stiku z rastlinskim materialom ne aktivira in nima neke specifične vlog. Značilen je torej le za zaznavanje feromonov.
Zaznava alomonov poteka le preko olfaktornega sistema po nazalni poti. Alomoni so klasificirani kot obrambne kemikalije, ki jih nekatere vrste rastlin oddajajo, da bi se ubranile napadom fitofagnih žuželk. To jim omogoča obrambo pred nevarnimi žuželkami. Prav nasproten učinek pa lahko imajo alomoni določenih rastlin na druge živalske vrste- mačja meta vsebuje takšne, ki mačke privlači. Aktivna substanca mačje mete, ki mačkam (tako domačim kot tudi divjim) povzroča evforičen odziv, se imenuje nepetalakton. Nahaja se v listih in steblu mete.
VRSTE RASTLINSKEGA MATERIALA IN NJIHOV UČINEK NA MAČJE VEDENJE
Med netoksične, mačkam prijazne in privlačne rastline, ki spodbudijo aktivacijo mačjega olfaktornega sistema zaradi specifične kemijske/organske sestave in vplivajo na pojav specifičnih vedenj uvrščamo naslednje:
- mačja meta (Nepeta cataria)
- aktinidinija/matatabi (Actinidinya polygama)
- baldrijan (Valeriana officialis)
- kosteničevje/kovačnik (Lonicera tatarica)
Podoben vedenjski odziv mačk na te rastlinske materiale je močno pogojen z njihovo (podobno) kemijsko-organsko sestavo. S pomočjo kemijske analize lahko v vseh štirih rastlinskih materialih identificiramo naslednje kemijske spojine (aktivne komponente):
- cis-trans nepetalakton
- trans-cis nepetalakton
- aktinidin
- iridomirmecin
- izodihidronepetalakton
- izodiridomirmecin
- dihidronepetalakton
- neonepetalakton
Prisotnost aktivnih komponent v posameznih delih rastline (listi, steblo, cvetovi) lahko variira. V običajnih plodovih matatabija so na primer prisotne zelo nizke koncentracije aktinidina v primerjavi s plodovi kovačnika in baldrijana. Strokovnjaki sklepajo, da so v omenjenih rastlinskih materialih prisotne še mnoge druge kemijske spojine, ki jih pa zaenkrat zaradi omejitev v metodologiji še niso izmerili.
1. MAČJA META (lat. Nepeta cataria)
MAČJA META NE UČINKUJE NA VSAKO MAČKO
Mačja meta je danes ena izmed popularnejših zeli, ki se v različnih oblikah uporablja kot olfaktorični stimulant za mačke. Med aktivnimi kemijskimi komponentami, ki pri mačkah sprožajo širok spekter vedenjskega odzivanja, je najbolj učinkovit nepetalakton, in sicer v cis-trans obliki (tega je v mačji meti količinsko tudi največ).
Učinek na posamezno mačko je specifičen in variira; nekatere pomirja, nekatere spodbuja k igri. Odziv odraslih mačk je kratkotrajen in traja od 5 do 10 minut, ponekod tudi do 15 minut. Vendar pa se vedenjski odziv mačk na meto sproži le pri približno 50 do 70 % mačk in je povezan z njihovo genetsko zasnovo. Če mačji genom ne vsebuje strukturirano zapisanih genskih podatkov (genov), iz katerih bi se izrazili funkcionalni produkti (tj. beljakovine) – v tem primeru so to olfaktorni receptorji –, se mačke na aktivno komponento mačje mete ne bodo odzivale, saj je ne bodo sposobne zaznati.
V etogram (katalog) vedenj odzivanja na mačjo meto največkrat uvrščamo vedenja, kot so drgnjenje (z lički ali z brado), valjanje po hrbtu, ovohavanje rastlinskega materiala, lizanje in grizljanje, grabljenje/brcanje (bunny kicking), slinjenje, raztegovanje. Starostno obdobje mačke je eden izmed faktorjev, ki lahko vpliva na pojav odzivanja. Mačji mladiči (katerim izpostavljenost mačji meti sicer ni nevarna) se v starostnem obdobju med 6 in 8 tedni nanjo ne odzivajo zaradi nepopolno razvitega senzoričnega živčnega sistema.
Mačke so kot ljudje - vsaka ima svoje preference. Medtem ko nekatere mačke obožujejo mačjo meto, druge bolj privlači baldrijan ali matatabi.
V študiji, kjer so primerjali uporabo različnega rastlinskega materiala na vedenjsko odzivanje mačk (n=100), se ena od treh mačk ni odzvala na mačjo meto. Med temi, ki se niso odzvale na mačjo meto (n=31), se jih je 71 odzvalo na matatabi, 31 na kovačnik in 19 na baldrijan. Vzrok je v višji koncentraciji aktinidina, ki ima precej podoben učinek, kot ga ima cis-trans nepetalakton v meti.
V enaki študiji so prvič zabeležili tudi nov način vedenjskega odzivanja mačk – drgetanje dlake lumbosakralnega predela. Gre za pojav, ki ga strokovno imenujemo tudi refleks CMT (Cutaneous trunci muscle reflex), ki je posledica kontrakcije mišic lumbosakralnega predela (spodnji del hrbta – mišice). Ta senzitivna plast mišičnega tkiva se nahaja direktno pod kožo, njena funkcija je kontrakcija in drgetanje kože, s čimer si (mačka) zavaruje kožo pred zunanjimi dražljaji/iritanti. Tega refleksa pa ne smemo zamenjati s piloerekcijo – vzdignjenje dlake – ali pilomotornim refleksom, kjer se dlaka nezavedno neprostovoljno (nezavedno/brez volje) aktivira zaradi zunanjega dražljaja (npr. mraz), kar vidimo kot dvig oziroma nasršenost dlake.
Mačja meta je mačkam lahko na voljo v “sveži” popolni obliki (kot rastlina, posajena na vrtu) ali pa v sušeni obliki (posušena in zdrobljena v prah). Največkrat so mačje igrače obogatene s sušeno obliko mačje mete, na voljo je tudi v spreju.
2. AKTINIDIJA/MATATABI (lat. Actinidia polygama)
Rastlina spada v družino kivijev (Actinidia polygama), razširjena je na območju Kitajske, Japonske, Koreje, tudi Rusije. Ime je dobila po srebrnih lisah, ki se nahajajo na listih rastline. Iz belih cvetov se v rastni sezoni razvijejo oranžni plodovi v obliki jajca.
Ime matatabi v dobesednem prevodu pomeni ponovno potovanje. Na tak način v azijskih državah označujejo mačje vedenje ob stiku z matatabijem – valjanje po hrbtu ali tudi matatabin ples. Ena izmed sicer popularnejših in večkrat citiranih študij je poročala o zasvojitvenem učinku na mačke, vendar temu ni tako. V osnovi je bila študija slabo zastavljena zaradi neprimernih študijskih pogojev – bilo je le anekdotno poročanje, izvedba pa je potekala v nekontroliranih pogojih –, zato s pomanjkanjem statističnih dokazov težko trdimo, da matatabi nanje deluje zasvajajoče.
Kemijska organska sestava matatabija je precej podobna mačji meti, vendar zraven nepetalaktona vsebuje še druge aktivne komponente, med katerimi je največ aktinidina. V že omenjeni študiji se je 79 % ocenjevanih mačk pozitivno odzvalo na matatabi v primerjavi z mačjo meto, kjer je bil odziv na meto viden le pri 68 % mačk. Tudi intenzivnost vedenja je bila višja kot pri mačji meti. Zato je uporaba matatabija odlična alternativa mačji meti, če se mačke na meto ne odzivajo.
Ocenjevane mačke so bile izpostavljene različnim oblikam ponujenega matatabija (posušeni in zdrobljeni listi, posušeni plodovi rastline, listi, les) in pokazale so se pomembne razlike v vedenjskem odzivanju glede na obliko. Deformirana oblika posušenih plodov matatabija je imela v primerjavi z uporabo posušenih in zdrobljenih listov večji učinek na odzivanje mačk. Razlog bi naj bila višja koncentracija iridomirmecina in zodihidronepetalaktona v deformiranih plodovih matatabija, ki nastane ob stiku z mušico Pseudasphondylia matatabi (ob razvoju jajčec v larve).
V specializiranih trgovinah za male živali so precej popularne matatabijeve lesene palčke, ki razen olfaktorne stimulacije omogočajo tudi naravno čiščenje zob.
3. BALDRIJAN/ZDRAVILNA ŠPAJKA (Valeriana officinalis)
Gre za široko znano zelišče, uporabljeno tudi kot dodatek v človeški prehrani. Vsebuje aktivne kemijske komponente, ki imajo anksiolitičen (zniževanje anksioznosti) in sedativen (uspavalen) učinek. Ti dve aktivni kemijski komponenti, ki se nahajata v korenini rastline, sta valerenska kislina in y-aminobutanojska kislina (kislina GABA ). Uspavalni učinek je dosežen zaradi vpliva na povečanje nalaganja adenozina v možganske adenozinske receptorje. Adenozin (ang. tudi sleep pressure hormone) je nevrotransmiter (omogoča prenos živčnih informacij med posameznimi nevroni preko sinaps in je del, stičišče dveh nevronov), katerega koncentracija je uravnavana preko cirkadianih (dnevnih) ritmov. Vezava na receptorje poteka postopoma in se veča tekom dneva, zato proti večeru postajamo veliko bolj utrujeni.
Fiziološko delovanje baldrijana zato pripomore k uspavanju in pomirjanju. Zaradi anksiolitičnih učinkov je lahko baldrijan odličen pripomoček v stresnih obdobjih naših mačk. Uporabljamo ga lahko ob selitvah, večjih okoljskih spremembah, ob obiskih pri veterinarju ter tudi v splošnih vsakdanjih rutinah.
Manjša odzivnost ocenjenih mačk na baldrijan (35/100 mačk) je bila podkrepljena s kemijsko analizo, ki je sicer dokazala prisotnost aktinidina ter drugih kemijskih spojin, vendar v manjših koncentracijah. Kljub temu je lahko baldrijan odličen olfaktorni stimulant za tiste mačke, ki so neodzivne ob stiku z mačjo meto.
4. RDEČE (TATARSKO) KOSTENIČEVJE (Lonicera tatarica)
Gre za listopaden razvejan grm s košato krošnjo in rožnatimi cvetovi, ki ga imenujemo tudi kovačnik. Angleško ime (honeysuckle) je dobila po vonju cvetov, ki dišijo po medu. Kot mačja dobrina se rastlinski material kovačnika uporablja le iz olesenelih delov rastline, saj so listi in cvetovi mačkam toksični – vsebujejo cianogene glikozide, ki jih uvrščamo med fitotoksine, tj. toksične kemijske spojine, ki jih izločajo nekatere rastline. Da pa je uporaba mačjih igrač varna, je kovačnik v obliki prahu. Tako ga mačke ne morejo zaužiti, saj ga zaznajo le olfaktorno.
Vezano na že omenjeno študijo so rezultati pokazali, da se je večina odraslih mačk (53 %) pozitivno vedenjsko odzivala na prisotnost kovačnika. Kemijska analiza študije je potrdila nizko vsebnost cis-trans in trans-cis nepetalaktona ,iridomirmecina in izodihidronepetalaktona, v primerjavi z aktinidinom, katerega vrednosti so bile signifikantno višje. Zato je večja odzivnost mačk najverjetneje posledica višje koncentracije aktinidina. Ta študija je bila ena izmed prvih, kjer so dokazali prisotnost aktinidina (količina je lahko primerljiva s koncentracijami aktinidina v plodovih matatabija in korenini baldrijana).
BIOLOŠKA/EVOLUCIJSKA FUNKCIJA VEDENJA, KI GA SPROŽIJO RAZLIČNI RASTLINSKI MATERIALI
Vsako vedenje ima specifično funkcijo, namreč, z določenim vedenjem želi organizem nekaj doseči oziroma uresničiti. Posledica vsakega vedenja (čeprav ni vedno tako) je rezultat, ki ugodno ali neugodno vpliva na dobrobit določene vrste organizmov. Tako lahko ob vprašanju, zakaj se neko specifično vedenje pojavi in kakšni so njegovi izkupički, lažje razumemo vedenje specifične živalske vrste.
Vedenja, ki jih sprožajo rastline (ang. “plant induced behaviors), spadajo med fiksna in nenaučena vedenja, značilna že za prednico današnje domače mačke – afriško divjo mačko (lat. Felis sylvestris lybica)
Valjanje in drgnjenje sta najbolj pogosta in intenzivna vedenjska odziva ob stiku z rastlinskim materialom.
Kot odgovor na to vprašanje so v eni izmed novejših študij (iz leta 2021) izvajali tako vedênjske meritve (ang. Behavioral observations) kot tudi fiziološke meritve (ang. Blood sampling). V študiji so se najprej osredotočali na samo nevrofiziološko regulacijo aktivne komponente (dražljaj) in vedenja (posledica). Mačkam so bili izmerjeni nivoji beta endorfinov v plazmi, ki po njihovih ugotovitvah močno vplivajo na pojav vedênja. Namreč, ko je bil njihov opioidni sistem zavrt/blokiran s pomočjo antagonistov (eksogene molekule, ki se specifično vežejo na nek receptor in preprečijo delovanje prisotne endogene snovi), se je to značilno vedenje (v primerjavi s kontrolno skupino) pomembno zmanjšalo. Zato je vedenjski odziv posledica delovanja opioidnega sistema, na katerega receptorje se veže nepetalakton.
Druga pomembna ugotovitev je razkrila funkcijo vedenja. Mačke si s to kategorijo vedênja najlažje prerazporedijo vonj aktivne komponente (nepetalaktona) po drugih delih telesa, s čimer se zavarujejo pred ugrizi insektov (natančneje različnimi vrstami komarjev). V študijskem eksperimentu so ugotovili, da se je signifikantno manj tigrastih komarjev (lat. A. albopictus), približalo mačkam, ki so jim z robčki, prepojenimi z ekstrakcijo nepetalaktona, nanesli aktivno komponento na njihove glave, brado in lička.
Opazovali so tudi, v kakšni meri se izraža intenzivnost valjanja po hrbtu in drgnjenja ob rastlinski material. Intenzivnost (vedênja) je bila najvišja ob direktnem stiku z dražljajem (vzorec nepetalaktona na papričku), kar lahko pojasni biološko funkcijo že omenjenega vedenja. Bolj kot indikator zadovoljstva je funkcija valjanja prerazporeditev nepetalaktona po telesu z namenom zaščite pred komarji.
Vedênjsko odzivanje na rastlinski material (nepetalaktona iz mačje mete in aktinidije) so merili tudi na drugih živalskih vrstah (psi in podgane), vendar se te nanje niso pozitivno odzivale. To lahko morda pojasni pojav tega specifičnega vedênja (drgnjenje in valjanje po hrbtu) le pri predstavnicah družine mačk (lat. Felidae). Morda je to posledica evolucijske adaptacije njihovega specifičnega olfkatornega (senzoričnega živčnega) sistema, ki jim omogoča (boljše) preživetje na svoj, mačji način.
ZAKLJUČEK
Z redno uporabo raznolikega rastlinskega materiala, ki ima koristen učinek na senzorični živčni sistem in vedenje mačk, lahko izboljšamo njihov dobrobit, tako fizično kot tudi čustveno stanje. Uporaba rastlinskega materiala je lahko integrirana v mačji vsakdan, posebej priporočljiva pa je za mačke, ki imajo malo ali nič stika z zunanjo okolico. Pomembno je, da jim (predvsem) v notranjih, največkrat omejenih okoljih nudimo različne možnosti izpostavljanja stimulativnim olfaktornim dražljajem in jim bivanjski prostor tako senzorično izboljšamo. Takšna oblika stimulacije naj bo, kar se tiče pomembnosti, ekvivalentna ostalim dinamičnim aktivnostim (igra, gibanje, sprehodi, izpuščanje v zunanje okolje, trikci, agility, miselne igre, nosework).
Načinov za vključitev in izpostavljenost rastlinskega materiala v vsakodnevne rutine naših mačk je veliko:
- rastline posadimo sami,
- mačje igrače in interaktivne palice obogatene z meto, matatabijem, baldrijanom,
- uporabimo rastlinski material v obliki sprejev (idealen za potovanja, saj se ga z lahkoto nanese na površine),
- ponudimo jih v obliki posipa/praška (sušena oblika) ali
- v obliki lesenih palčk (matatabi, kosteničevje).
Če mačja meta mačke ne zanima in je ne privlači, ji lahko ponudite druge učinkovite alternativne oblike, kot so aktinidija ali matatabi, baldrijan ter kostevničevje.
Uporaba rastlinskega materiala naj postane osnova in ne obogatitev. Zaradi varne uporabe in cenovne dostopnosti bi se lahko rastlinski materiali uporabljali kot blažilci čustvenih stisk (stres, tesnoba, panika) oziroma negativnih čustvenih stanj tudi v veterinarskih okoljih. Veterinarji bi lahko rastlinski material uporabljali kot alternativno hrani, saj živali v stresni situaciji največkrat zavračajo hrano. Zanimivo bi bilo videti, ali uporaba mete oz. matatabija znižuje stresne nivoje mačk ob veterinarskih pregledih.
