V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je zapisano, da so dobrine tiste stvari, ki zadovoljujejo človeške potrebe. To so lahko materialne, torej potrošne dobrine, ali pa tudi duhovne dobrine, odvisno je od tega, kakšno vrednost in pomen ima dobrina glede na potrebo posameznika. V živalskem (mačjem) svetu se termin dobrina uporablja na enak način, saj z dobrinami zadovoljimo tako osnovne kot tudi njihove nadstandardne potrebe ter omogočimo izražanje naravnih vedenj.
Potrebe in vedenja: kaj so in kako jih razvrščamo
Ena izmed najbolj prepoznavnih teorij Abrahama Maslowa (lestvica potreb po Maslowu) uvršča potrebe v različne skupine oziroma jih razvršča hiearhično glede na njihovo pomembnost in doprinos. Lestvica deli potrebe na osnovne ali nižje potrebe (nujne za preživetje) ter višje potrebe (osebna rast in razvoj). Glede na lestvico potreb po Maslowu morajo biti osnovne potrebe zadovoljene, če želimo, da jim sledi zadovoljitev naslednje skupine potreb, vendar to ni vedno tako, namreč vsak posameznik sam določi, katere potrebe so zanj bolj pomembne. Kakšne pa so potrebe mačk glede na Maslowo lestvico in kako jih razvrščamo?
Osnovne fiziološke/biološke potrebe mačk
Sem uvrščamo prehranjevanje, pitje, izločanje, gibanje, reprodukcijo (za notranje mačke, ki so sterilizirane ali kastrirane, to ne velja) ter spanje. Pomembno je, da ima mačka dovolj dobrin, s katerimi ji je omogočeno zadovoljevanje osnovnih potreb. Z vidika dobrobiti živalski behavioristi in strokovnjaki na področju felinologije priporočajo, da ima mačka za vsako osnovno potrebo na voljo dve dobrini. Na tak način ji omogočamo več izbire v okolju, v katerem biva, saj mačke navadno ne zadovoljujejo osnovnih potreb na istem mestu, kot je to pri človeku. V zunanjem okolju se morajo ves čas prilagajati glede na dano situacijo, zato niso aktivne vedno na istem mestu. Tudi plenjenje ni vedno mogoče, zato plenijo ob priložnosti – so torej oportunistične lovke. Enako lahko trdimo za dosegljivost vodnih virov, saj jim tudi voda ni ves čas na razpolago, zato pijejo vsakič, ko se ta možnost pojavi. V večmačjih gospodinjstvih je številčnost dobrin še toliko bolj pomembna, saj s tem zmanjšamo možnost, da se pojavi agresija zaradi virov dobrin. Več dobrin bodo mačke imele na voljo, manj bo konfliktov.

Vodna fontanta je lahko odlična popestritev predvsem za mačke, ki jim je ljubša tekoča voda, FOTO: Marko Matjašič.
Potrebe po mentalni in socialni stimulaciji
Naslednja skupina so psihološke oziroma mentalne potrebe, ki so pravzaprav del vsakega organizma in so ključne za dobrobit oziroma dobro počutje. Tukaj govorimo o potrebah po aktivaciji njihovega centralnega živčnega sistema (možganov) oziroma miselni telovadbi. Miselne aktivnosti in izzivi so izrednega pomena, saj ob tem mačka aktivira in uporablja različne čute, kar igra veliko vlogo pri reševanju problemov, s katerimi se mačke v zunanjem okolju ves čas srečujejo. Zato jim lahko miselno gibalno telovadbo omogočimo ne samo preko igre in dela z noskom, temveč tudi s pomočjo interaktivnih hranilnikov ali s skupno aktivnostjo učenja trikcev.
Trikci so enostavna in koristna aktivnost, primerna za vse starostne skupine mačk, s čimer zaposlimo mačje možgančke ter hkrati aktivno gradimo na odnosu.

Trikci bi lahko kot skupna aktivnost, kjer krepimo mačje možgančke, postali temeljna osnovna vsakega mačjega gospodinjstva, FOTO: Marko Matjašič.
Potrebe po varnosti in predvidljivosti okolja
V skupino potreb pa uvrščamo tudi potrebo po varnosti in predvidljivosti okolja. Mačke potrebujejo stabilno, varno okolje, v katerem jim je omogočen občutek kontrole. Na tak način jim je omogočena kontrola nad vsemi aktivnostmi, ki jih želijo izvajati (igra, prehranjevanje, spanje, negovanje …). Prostor, ki je mački znan, mačka obvlada in se v njem znajde. Zraven dobrin, s katerimi jim omogočamo varnost in kontrolo (skrivališča, višji nivoji, poličke, mostički, mačja drevesa), pa bodimo pozorni tudi na različne manjše ali večje spremembe (premiki pohištva, neznani ljudje, neznane živali, selitev …) v okolju. Teh naj bo čim manj. Nenazadnje pa je tudi pomembno, da nudimo mačkam dovolj osebnega prostora in se vključujejo v interakcije, kadar to same jasno nakažejo.
Vedenje mačk in dobrine
Vedenje ali obnašanje predstavlja odzivanje posameznika na nek (zunanji ali notranji) dražljaj. Z vedenjem vsaka mačka zadovoljuje svoje (osnovne ali višje) potrebe. Povezavo med potrebo in vedenjem lahko predstavimo s splošnim primerom. Lov je značilno vedenje mačk, saj omogoča prehranjevanje in posledično zadovolji osnovno potrebo po prehranjevanju ter omogoča preživetje. Naj bo to osnova, da ima mačka možnost izražanja celotnega vedenjskega repertoarja, ne samo osnov. Oskrbnikovo poznavanje in razumevanje značilnih vedenj mačk pa ob zagotavljanju potreb nenazadnje vodi v boljše sobivanje in dolgoročno koristno vpliva na njihovo dobrobit.
Za notranje mačke je igra enaka lovu v naravi. Je psihofizična aktivnost, ki ob gibanju aktivira tudi mačja čutila ter posledično centralni živčni sistem. Če so naše mačke izključno notranje, je zelo pomembno, da jim omogočamo pogoje za gibanje, kjer lahko izražajo lovsko vedenje. Najboljši način je preko igre z različnimi igračami ( samostojne igrače ali interaktivne palice). Na koncu igre, ki naj bo kratka in sladka (večkrat na dan po 5 minut je pravzaprav dovolj), da mačka ne postane zafrustrirana, lahko mački ponudimo obrok in na tak način »zaključimo njen lovski cikel«. Igra je lahko tudi metanje briketkov, pri čemer se mačka aktivno potrudi, da ulovi hrano, hkrati prihaja ob tem do aktivacije mačjih čutil.
Praskanje je v mačjem svetu multifunkcionalno. Ne omogoča le nege krempljev, ampak si mačka ob tem razteza vitalne mišice, preden svoje telo in čute aktivira in se posveča okolju, v katerem se nahaja. Pri praskanju je izredno pomembna tudi komunikacijska funkcija. Namreč, praskanje ima vizualno in olfaktorno noto, kar pomeni, da mačka s praskanjem za seboj pušča vidne in vonjalne oznake. Preko interdigitalnih žlez se mačji feromoni (kemijske vonjave, ki vsebujejo ogromno informacij o starosti, spolu, reprodukcijskem statusu …) izločajo, ko je tačka popolnoma iztegnjena in so kremplji v eksterni poziciji. Na tak način mačka sporoča, da se nahaja v konkretnem okolju, na katerega je navezana in ga temu primerno brani. Zato je pomembno, da v notranjem okolju zagotovimo dovolj različnih mačjih praskalnikov. Glede na preference mačke in stil praskanja ločimo horizontalne, vertikalne ter kotne praskalnike, narejene iz različnih materialov (najbolj popularni so iz kartona in sisala).
Negovanje in čiščenje dlake ni le osnovna higiena mačk, ki jo omogoča posebna hrapava struktura jezika, ampak jim omogoča tudi uravnavanje telesne temperature. Zato naj bo krtačenje dlake dnevno na seznamu opravil, še posebej, če je mačka dolgodlaka. Na tak način preprečimo sprijemanje dlake, odstranjujemo umazane delce in poddlako ter izvajamo masažo.
Mačke večino dneva prespijo. To sicer ne pomeni, da podnevi niso aktivne, vendar so evolucijsko naravnane, da s svojimi energijskimi zalogami ravnajo precej varčno. Lov je energetsko zahteven, zato jim počivanje in spanje omogočata, da imajo dovolj zaloge, kadar dobijo priložnost, da lahko lovijo. Mačja narava je plenilska, vendar so lahko plen tudi mačke. Zato so ves čas genetsko aktivirane in pripravljene, torej okoljsko prilagojene, da se ob grožnji primerno odzovejo (beg ali boj ali zamrznitev). Zaradi tega jih največkrat v zunanjem (ter tudi notranjem) okolju najdemo na višjih nivojih, saj jim višina daje občutek kontrole nad okoljem in tako omogoča varnost ter stabilnost. Na tak način si mačka zadovolji potrebo po varnem in predvidljivem okolju.
Če imamo možnost, naj ima mačka v svojem notranjem okolju več različnih ležišč iz različnih materialov (mehka ležišča, škatle, košare) ter vsaj eno (optimalno dve drevesi na eno mačko) mačje drevo, z različnimi nivoji in počivališči. Priporočljivo je, da je mačje drevo na takšnem mestu, kjer lahko mačka z višine opazuje okolico – najbolje ob oknu, kjer lahko opazuje zunanje dogajanje. Prav tako ne pozabimo, kako pomembno je, da imajo mačke na voljo dovolj skrivališč, zaradi katerih se počutijo varno in si lažje uravnavajo ravni stresa zaradi različnih dražljajev.
Razen mačjih dreves lahko v notranjem okolju namestimo tudi različne oblike višjih površin, kot so stenske poličke ali mostički. Takšen mačji lunapark jim poleg varnosti nudi tudi zanimivo okolje, ki spodbuja raziskovanje.

Skakanje, plezanje in raziskovanje so naravna vedenja mačk, ki se lahko izražajo v optimiziranem okolju z različnimi površinami in dobrinami, FOTO: Marko Matjašič.
Kratek pregled dobrin za mačke
Osnovne smernice nam olajšajo razumevanje, kakšne in katere dobrine izbiramo za našo mačko. Na tak način bomo pripravljeni optimizirati in obogatiti okolje do te mere, da bo sobivanje z mačko kvalitetnejše in srečnejše. Pomembno je, da mačkam zagotovimo takšno okolje, ki bo prilagojeno njihovim potrebam in vedenju, zato v naša notranja okolja vključimo takšne dobrine, ki jim bodo to omogočale.
Kakšne naj bodo dobrine?
Katere dobrine?
V osnovi potrebujemo dobrine, ki zadovoljijo tako osnovne kot tudi nadstandardne (višje) potrebe. Zato naj ima mačka vsaj dva vira dobrin za zadovoljevanje svojih potreb, saj ima tako možnost izbire. Med dobrine za zadovoljevanje osnovnih kot tudi višjih potreb, uvrščamo:
Seveda lahko dobrine dodatno preoblikujemo v bolj zanimive in z njimi mačkam omogočamo zaposlitev. Takšen primer so interaktivni hranilniki, s katerimi se mačka aktivno in mentalno zaposli, saj se mora potruditi, da pride do vira hrane. Vire hrane lahko tudi poskrijemo po stanovanju. Namesto navadnih globokih posodic za vodo lahko mačkam ponudimo vodno fontano, saj je nekaterim tekoča voda ljubša kot stoječa. Za skrivališča lahko uporabimo navadne škatle, ker jih mačke obožujejo.
Na podlagi razumevanja mačjega vedenja in njihovih potreb lahko izboljšamo naše okoljske pogoje (z optimizacijo in obogatitvijo) in mačkam zagotovimo primerne dobrine, kar dolgoročno koristno vpliva na njihovo telesno kot tudi mentalno dobro počutje.

Interaktivni hranilniki in trikci omogočajo zadovoljevanje potreb po mentalni in socialni stimulaciji, FOTO: Marko Matjašič.