Naval navdušenja, ko ste domov pripeljali mladička, je minil. Vzpostavili ste rutino in mladičku počasi, dan za dnem gradili samozavest ter mu pokazali, da vam lahko zaupa. Zadnjih nekaj tednov ste uživali v skupnih izhodih, opazovanju okolice in njegove igre s sovrstniki. Mogoče ste ga že začeli učiti določenih znakov, ki jih je mladiček hitro obvladal. Zdaj pa je vaša kosmata kepica nekoliko zrastla, postala je hitrejša, bolj spretna in bolj samozavestna. Kar naenkrat se vas na sprehodih ne drži več, prav tako se ne odziva več na klic in kar naekrat na povodcu vleče z vso silo. Kaj se je zgodilo?
Vaš mladiček je vstopil v obdobje odraščanja, ki mu pravimo adolecsenca. Čeprav je to obdobje izjemnega pomena za oblikovanje zdravega, stabilnega, umirjenega in srečnega psa ter traja do drugega ali pri večjih pasmah celo do tretjega leta, je o njem na voljo malo informacij. Včasih se v pasjih šolah to obdobje popolnoma preskoči, začetek adolescence se priključi vzgoji mladičkov, ko postanejo pasji mladostniki preveliki za mladičke, pa se jih označi kot odrasle. Vendar je med mladičkom in odraslim psom vmesno obdobje, ko se naši psi fizično in psihično razvijajo, razvijajo svoje sposobnosti in razumevanje sveta ter se pripravljajo na samostojnost.
Obdobje mladička se zaključi na polovici obdobja med četrtim in petim mesecem, ko se začne obdobje adolescence. Zelo kmalu zatem sledi začetek pubertete, ki je proces, skozi katerega pridobijo sposobnost ustvarjanja svojega potomstva. Ob zaključku pubertete so naši psi spolno zreli, kar pa nikakor ne pomeni, da so odrasli.
Adolescenca označuje življenjsko obdobje velikih bioloških sprememb, vključno z endokrinim sistemom, možgani in mišično-skeletnim sistemom. Časovni okvir sprememb in trajanje sta odvisna od posameznika, od spola, od pasme in od okolja. Pri tem velja pravilo, da se velike pasme razvijajo počasneje kot manjše. Pri nekaterih psih se spremembe, ki pomenijo začetek adolescence, lahko pojavijo že pri dobrih štirih mesecih, drugi pa ne odrastejo do treh let in več. Zato se vedno posvetite psu, ki ga imate pred seboj, ter svoja opažanja in odzive nanje prilagodite temu, kar vidite, in ne temu, kar naj bi veljajo za njegovo starostno skupino.
Ko razmišljate o vseh nevšečnostih, ki vam jih povzroča vaš pasji mladostnik, pomislite, kaj vse se dogaja v njegovem telesu. Med četrtim in petim mesecem pa tja do sedmega meseca poteka menjava zob, ko 28 mlečnih nadomesti 42 stalnih zob. Kosti rastejo hitro in skokovito, kar vpliva na občutek ravnotežja (slabost v avtu) in koordinacijo, lahko pa povzroča tudi tako imenovane rastne bolečine.
Mišice ne dohajajo hitre rasti kosti, zato dolgi sprehodi in dolgotrajen tek povzročajo bolečino. Razvoj pomeni tudi porast različnih hormonov, ki uravnavajo odzive bega ali boja, toleranco na telesno vadbo, plodnost, spomin in uravnavajo presnovo celotnega telesa. Poleg vseh ostalih fizičnih in fizioloških sprememb v telesu poteka tudi organizacija in reorganizacija možganov, kar pomeni vzpostavljanje povezav, urejanje znanja, izkušenj in sposobnosti v celoto, ki bo psu v odrasli dobi služila kot navigacija v zapletenem okolju.
V kombinaciji z naravnimi željami po raziskovanju, povezovanju s svojimi vrstniki ter tesnobo in frustracijami, ki spremljajo to razburkano, nenehno spreminjajoče se življenjsko obdobje, je lahko učenje mirne hoje, ki zahteva veliko koncentracije in ravnotežja, za odraščajočega psa izziv. Tudi sedenje ali mirno stanje na mestu je lahko precej neprijetno. Namreč, v obdobju hitre rasti lahko dolge kosti zadnjih okončin rastejo hitreje kot kosti sprednjih okončin. To začasno vpliva na koordinacijo in ravnotežje, poleg tega pa se telo nagiba rahlo naprej in navzdol, kar obremenjuje sprednje tace, ramenski predel in vrat. Posledično so lahko ti predeli občutljivi in celo boleči. Pomislite na to, kadar se vaš pes izogiba zapenjanju ovratnice ali oprsnice.
V času adolescence je tudi verjetno, da so spremembe vedenja posledica podedovanih bolezni, ki v tem obdobju pridejo do izraza, vključno z želodčnimi in težavami z zobmi, težavami s skeletom in poškodbami mehkih tkiv zaradi nesreč, skakanja z visokih površin ali grobe igre z drugimi psi. Ker je vse v telesu povezano, lahko naravne fizične spremembe, ki vplivajo na držo, vplivajo tudi na prebavo, predolgo telesno aktivnost in vedenje. Ob vsaki nenadni in nenavadni spremembi vedenja je zato potrebno opraviti temeljit veterinarski pregled.
Z znanjem in zavedanjem o procesih in razvoju, ki potekajo v telesih naših odraščajočih psov, lahko vzgojo prilagodimo tako, da našim psom nudimo podporo v tej čudoviti ter včasih zahtevni razvojni fazi. Seveda pa poudarek ni zgolj na tem, kako lahko vzgajamo odraščajočega psa – razmisliti moramo tudi o tem, kaj se lahko od njega naučimo.
