Živčno-senzorični sistem mačk in zaznavanje okolice

Avtor članka: Helena Pauko
Deli s prijatelji

Čutila predstavljajo skupino organov, ki so del živčnega sistema posameznega organizma, katerih primarna funkcija je prenos in obdelava informacij. S pomočjo čutil osebek zaznava okolico, v kateri biva, in se temu primerno odziva. Uporabnost in razvitost senzoričnega sistema sta prilagojeni biologiji, sociologiji ter ekologiji posameznega osebka. To pomeni, da so nekatera čutila bolje razvita in izkoriščena glede na esencialne in preživitvene aktivnosti osebka (gibanje, hranjenje, komuniciranje, reproduciranje).

Katera čutila za zaznavanje okolice uporabljajo mačke?

V splošnem lahko strukturo živčnega sistema mačk enačimo človeški. Najmanjša gradbena enota senzorično-živčnega sistema so živčne celice ali receptorji, ki informacije zaznajo, jih prenesejo do centralno živčnega sistema (možgani, hrbtenjača), sledi obdelava informacij. Za zaznavanje okolice uporabljajo 5 glavnih čutil, natančneje: vid, sluh, vonj, okus in dotik.

1.VOH

Mačja komunikacija in zaznavanje okolja temelji primarno na uporabi voha ali vonja. Njihov vohalni epitelij (tj. skupina med seboj povezanih celic, ki so del nosne votline) lahko vsebuje tudi do 200 milijonov olfaktornih receptorjev (čutilnih celic za voh), ki so odgovorni za prenos kemičnih zračnih informacij (vonj) do centralnega živčnega sistema (možganov). Boljša vohalna sposobnost pa mačkam (ter tudi nekaterim drugim živalskim vrstam, kot so konji, kače in kuščarji) omogoča vomeronazalni ali Jakobsonov organ. Nahaja se tik nad nosno votlino, proces vonjanja s pomočjo tega organa pa imenujemo Flehmenov refleks. Do vomeronazalnega organa prehaja vonj skozi ustno votlino, zato morajo mačke odpreti usta. To jim omogoča zaznavanje intenzivnejših vonjav.

Naročniška vsebina

Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.