O tem, kaj storiti, če najdemo zapuščeno ali izgubljeno žival, smo že pisali v preteklih prispevkih. Za družne živali (pse, mačke, kunce …) so pristojna zavetišča za zapuščene živali. V Sloveniji je 15 registriranih zavetišč:
- Zavetišče Ljubljana (pokriva ljubljansko občino ter še nekatere druge, predvsem nekaj gorenjskih in notranjskih)
- Zavetišče Horjul (pokriva široko področje od gorenjske, osrednjeslovenske do notranjske regije)
- Zavetišče Maribor (pokriva štajerske občine – okolica Maribora)
- Zavetišče Mala hiša (pokriva prekmurske in prleške občine)
- Zavetišče Zonzani (štajerska regija – okolica Celja)
- Zavetišče Zavod Muri (samo za mačke, nimajo sklenjene pogodbe z nobeno občino)
- Zavetišče Mačji dol (samo za mačke, pokrivajo nekaj gorenjskih občin)
- Zavetišče Obala (pokriva obalne občine)
- Zavetišče Oskar Vitovlje (pokriva severnoprimorske občine)
- Zavetišče Johanca (pokriva Tolmin in Kobarid)
- Zavetišče Brežice (pokriva Brežice)
- Zavetišče Sevnica (pokriva nekatere posavske občine)
- Zavetišče Meli (pokriva nekatere notranjske in dolenjske občine)
- Zavetišče Turk (pokriva nekatere dolenjske občine)
- Zavetišče Mačja hiša (samo za mačke, imajo sklenjeno pogodbo z občino Žalec).
Kaj vse zavetišče potrebuje, da sploh lahko registrira svojo dejavnost?
Delo zavetišč ureja Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, ki zavetiščem določa, katere pogoje morajo izpolnjevati glede sprejema in oddaje živali, namestitve in oskrbe živali, vodenja evidenc in veterinarsko-sanitarni red zavetišč. V tem prispevku želimo pojasniti, kaj so zavetišča glede na pravilnik dolžna narediti.
Pravilnik ureja, kakšni morajo biti prostori zavetišča. Določeni so materiali, iz katerega morajo biti tla in stene v prostorih, kako veliki morajo biti prostori za namestitev psov in mačk, kakšna temperatura mora biti v prostorih, kjer so zdrave ter v prostorih, kjer so bolne živali. Določeno je, katere prostore mora imeti zavetišče – od prostora za sprejem strank, za opravljanje veterinarskih storitev, prostora za skladiščenje hrane, shranjevanje opreme za čiščenje in razkuževanje, za kopanje in čiščenje živali, ločena izolatorija za pse in mačke, bivalne prostore za pse in mačke ter za druge hišne živali, prostor za bolne oz. poškodovane živali, prostor s hladilnico za poginule in usmrčene živali ter prostor za izpust psov.
Določa največje število nameščenih živali glede na prostore, ki jih ima zavetišče, število oskrbnikov, ki skrbijo za živali, ter uradne ure in dežurstvo zavetišča. Zagotovljena mora biti stalna prisotnost ali pripravljenost veterinarja oz. veterinarske službe. Iz tega izhaja tudi to, da je zavetišče, če ima toliko živali, kot jih lahko ima glede na velikost prostorov, lahko polno in mora ustaviti sprejem. Preveliko število živali, več kot je dovoljeno, je lahko problematično zaradi njihove dobrobiti ter zaradi večje možnosti za širjenje kužnih boleznih, tega si pa nobeno zavetišče ne želi.
Zavetišče ima tudi svet zavetišča, ki nadzoruje delo zavetišča, določa višino prispevkov, ki jih plačajo skrbniki v zvezi z zapuščenimi živalmi, in skrbi za promocijo zavetišča ter za pridobivanje sponzorskih sredstev.
Sprejem živali
Ko zavetišče sprejme obvestilo o zapuščeni živali, preveri, ali je žival na seznamu pogrešanih živali in če je, o tem obvesti skrbnika, drugače pa zagotovi ulov in prevoz živali v zavetišče. Namestitev mora zagotoviti v roku 24 ur po sprejemu obvestila, če pa je žival poškodovana, pa mora v roku 4 ur prejeti veterinarsko oskrbo. Resnično je pomembno, da v primeru, če najdemo žival, poskrbimo za to, da jo omejimo oz. ujamemo, da do prihoda osebja zavetišča ne pobegne. Precej pa olajšamo delo zavetišču, če lahko žival mi pripeljemo do njih.
V primeru, da zavetišče sprejme prostoživeče domače mačke, se jih veterinarsko oskrbi, sterilizira oz. kastrira in se jih po okrevanju, če ni interesa, da bi jih nekdo posvojil, ustrezno označi (odreže se konica ušesa) in vrne v okolje, kjer so bile živali najdene; seveda, če je okolje primerno za vrnitev. Skrb za prostoživeče muce, da se jih hrani in pregleduje, po navadi prevzamejo prostovoljci oz. lokalni prebivalci.
Če želi kdo oddati lastniško žival v zavetišče, jo mora zavetišče sprejeti v osmih dneh po prejemu zahteve za sprejem. Ob tem skrbnik, ki to žival odda, poda ustrezno izjavo, izroči vso dokumentacijo, poda informacije glede njenega značaja ter plača prispevek.
Ob sprejemu je žival nameščena v izolatorij, da se s tem čim bolj omeji možnost prenosa nalezljivih bolezni, in v roku 24 ur jo mora pregledati veterinar. Žival mora dobiti sredstva za odpravo notranjih in zunanjih zajedavcev, treba jo je tudi cepiti proti kužnim boleznim. Namestitev v izolatoriju oz. karantena traja za pse 10 dni, za mačke pa 14 dni.
Ko se karantena konča, se žival namesti v zavetišče tako, da se prepreči stik nezdružljivih živali in onemogoči parjenje. Prehrana mora biti prilagojena potrebam posamezne živali. Prostori zavetišča morajo biti očiščeni najmanj enkrat dnevno, po potrebi pa prostori, kjer so nameščene živali, tudi razkuženi. Vsi, ki ste kdaj pomagali v kakšen zavetišču, veste, da je to največkrat realnost prostovoljcev in osebja – čiščenje, čiščenje in še enkrat čiščenje prostorov.☺
Oddaja živali
Za vrnitev najdene živali, mora skrbnik le-te podati zahtevo zavetišču, ki lahko zahteva predložitev ustreznih dokazov (knjižica o cepljenju, veterinarska kartoteka, fotografije …) oz. počaka, da preteče 8-dnevni rok, ko se lahko javi skrbnik živali. Skrbnik mora pokriti stroške oskrbe živali po veljavnem ceniku zavetišča ter podpisati izjavo, da je skrbnik živali in da mu je bila žival vrnjena. Preden pes ali mačka odide iz zavetišča, mora biti žival označena z mikročipom kot identifikatorjem.
Če se za najdeno žival ne javi skrbnik oz.je bila žival odvzeta ali oddana, potem zavetišče išče zanjo novega skrbnika. Če je več interesentov, zavetišče izbere najprimernejšega posvojitelja, ki ima najboljše pogoje za oskrbo živali. Zavetišče o tem presodi na podlagi vprašalnika o interesentovih izkušnjah, znanju ter bivalnih pogojih, resničnost navedenih podatkov pa lahko pred oddajo živali zavetišče preveri. Ob posvojitvi novi skrbnik podpiše izjavo o prevzemu živali, ki med drugim vključuje soglasje skrbnika, da predstavniki zavetišča lahko preverijo, ali ustrezno skrbi za žival, ter soglasje skrbnika, da se v primeru prodaje ali oddaje živali o tem obvesti zavetišče. Sporočiti morajo tudi morebitno spremembo naslova bivanja.
Pred oddajo se psice sterilizira, mačke pa sterilizira oz. kastrira, o morebitnih izjemah odloča vodja zavetišča, ki mora utemeljiti svojo odločitev v kartoteko. Torej pravilnik ne določa obvezne kastracije psa pred oddajo iz zavetišča.
Če zapuščene živali ni mogoče oddati, se jo lahko po 30 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, usmrti. V primeru, če je bila žival sprejeta z mladiči, je dovoljen dan za usmrtitev 60. dan po skotitvi mladičev. Ta člen najbolj buri duhove, vendar po meni znanih podatkih redkokatero zavetišče v Sloveniji še uspava zdrave živali po tem famoznem 30. dnevu, ampak se jim trudijo najti dom leta in leta.
Kot vidimo, so obveznosti in pravice zavetišča podrobno opredeljene tako v pravilniku kot v Zakonu o zaščiti živali. Določena zavetišča v Sloveniji sledijo le tem določbam, določena pa skrbijo za živali v veliko večji meri, kot jim to določa zakon.
In če razmišljate o posvojitvi psa ali mačke, le poglejte tudi v naša zavetišča. Njihovi varovanci si zaslužijo priložnost, na katero nekateri čakajo več let!
