Prehod na poletni čas, toplejši dnevi in prebujanje narave poskrbijo za to, da preživimo jahači ponovno več časa v sedlu in se morda začnemo tudi bolj aktivno pripravljati na novo tekmovalno sezono. In če smo čez zimo bolj počivali, je treba začeti kondicijo nabirati počasi. Enako velja za naše konje. Po premoru brez dela je treba nivo moči in kondicije dvigovati počasi, da preprečimo poškodbe in izgorelost.
Osnovno vodilo pri nabiranju kondicije
Tisti jahači, ki imajo na voljo pokrite jahalnice in jih mraz ne prestraši, so morda pridno trenirali tudi čez zimo, zato bo prehod na aktivnejši trening zanje lažji. Če pa so naši konji čez zimo večino časa preživeli v izpustu, bo treba njihovo znanje najprej nekoliko osvežiti.
Osnovno pravilo nabiranja kondicije je – začnemo s kratkotrajno nizkointenzivno aktivnostjo, na primer sprehodom na roki, nato čas aktivnosti podaljšujemo, zraven pa dodamo še kratko višjeintenzivno aktivnost, na primer delo na lonži, usmerjeno v razvoj mišic centra. Aktivnost postopoma stopnjujemo do stopnje, da je konj sposoben za dolgotrajnejšo aktivnost višje intenzivnosti, na primer za izvajanje elementov določene discipline pod jahačem.
Pri tem se je treba zavedati, da je svobodno gibanje v izpustu nepogrešljivo za razvoj konjeve kondicije. Večje razdalje ko prehodi v koraku dnevno, boljše je njegovo izhodišče za nabiranje kondicije. V nadaljevanju bomo pogledali načrt, primeren za konja, ki se je čez zimo premalo gibal, ki začenja delati po poškodbi oziroma za mladega konja, ki se ni z resnim delom še nikoli srečal.
Kaj to pomeni v praksi, je seveda odvisno od tega, koliko je konj star, kakšen je njegov prejšnji nivo aktivnosti, koliko časa je trajal premor brez dela in kaj je konj med tem odmorom počel. Konja v najstniških letih, ki ima za seboj že pet tekmovalnih sezon, ki je zimo preživel ob sprehodih na roki in nenehnem gibanju v izpustu, na primer, bomo mnogo lažje in hitreje spravili nazaj v formo kot dvajsetletnika, ki že dve leti ni nosil jahača in se je v prostem času zelo malo gibal.
Vzdržljivost in moč
Velika večina aktivnosti, ki jih počnemo s konji, zahteva od njih dobro vzdržljivost in moč. Osnovni pogoj za nošenje jahača je, da ima konj dobro razvite mišice centra in da je sposoben dolgotrajnejšega gibanja v zdravi drži. Najlažji in najučinkovitejši način razvijanja dobre drže in moči mišic centra je delo na tleh in na lonži. V prvih nekaj tednih se priporoča kombinacija daljšega počasnega dela na tleh in krajših treningov za moč. V praksi je to videti kot enourni sprehod na roki po različnih terenih dva- do trikrat na teden in dva- do trikrat na teden tudi petnajst- do dvajsetminutni trening na lonži. Pri tem je pomembno, da je naše delo na lonži smiselno in usmerjeno v razvoj mišic centra in dobre drže. Če pa delamo na lonži tako, da konj nabira okoli nas kroge v prehitrem tempu, njegova drža pa je pri tem popolnoma neuravnotežena, bomo sicer naredili nekaj za povečanje vzdržljivosti, prav nič pa za moč in pravilno držo, na dolgi rok pa tako delo na lonži konju celo škoduje.
Pravilno delo na lonži mora biti usmerjeno v razvijanje uravnoteženega gibanja. Konj se mora naučiti nositi enako težo na obeh sprednjih nogah, dvigniti bazo vratu in zavzeti sproščeno držo naprej in navzdol. To je osnovni pogoj za nošenje jahača, pravilno uporabo hrbta in aktivacijo zadnjih nog. Delo na lonži lahko zajema tudi prehode, odstopanje, delo s kavaletami in podobne vaje. Pri tem pa je treba vedno paziti na pravilno držo. Tako sprehode na roki kot delo na lonži lahko postopoma podaljšujemo, seveda v skaldu s sposobnostmi našega konja.
Delo pod jahačem
Ko je konj usvojil koncept uravnotežene drže na lonži in razvil osnovno stopnjo vzdržljivosti, se zanj lahko postopoma začne delo pod sedlom. V začetnih fazah konja najprej dobro ogrejemo, preden ga zajahamo, prvi treningi pod sedlom pa naj bodo kratki. Iščemo enako uravnoteženo držo, ki se je je konj naučil na lonži. Splošno vodilo je, da naj trening traja le toliko časa, dokler je konj sposoben vzdrževati uravnoteženo gibanje.
Pri tem je pomembno, da konju vsakih pet do deset minut omogočimo odmor, med katerim se lahko z vratom in glavo raztegne navzdol. Ob delu v maneži se lahko odpravimo tudi na krajšo terensko ježo. Tako bomo v začetnih fazah dela ohranili motivacijo in še dodatno okrepili delovanje živčnega sistema, kajti hoja po raznolikem terenu je dobra tudi za izboljšanje koordinacije.
Ko dosežemo stopnjo, ko je konj pripravljen za 45-minutni trening z jahačem in je sposoben pravilno držo ohranjati v vseh treh hodih, lahko začnemo postopoma uvajati elemente, značilne za našo disciplino. Ne glede na to, na kateri stopnji smo, pa je izjemno pomembno, da konja pred resnim delom vedno dobro ogrejemo v sproščeni drži v koraku (10–15 minut) in ga na koncu dela tudi dobro ohladimo, prav tako v sproščenem koraku (10–15 minut).
Ko se začnejo topli sončni dnevi, marsikateri jahač komaj čaka, da se ponovno povzpne v sedlo in užije pomlad na konjskem hrbtu. Pri tem pa se nam včasih kar malo preveč mudi in tako od svojih konj marsikdaj preveč zahtevamo, s tem pa se ustvarim+jo negativni kompenazicjski vzorci in poveča možnost poškodb.
Odmor je enako pomemben kot delo
Na dolgi rok hitenje pušča negativne posledice, saj ustvarja možnosti za nastanek kompenzacijskih vzorcev in pripravi pot za poškodbe. Ko konja ponovno uvajamo v delo, si zato vzemimo čas in ne prehitevajmo. Deset minut dela na lonži se morda ne zdi velik napor, a za konja, ki še ni v formi, je deset minut aktivacije mišic centra in ohranjanja lepe drže pravzaprav precej zahtevna naloga. In ne pozabimo, da so odmori ravno tako pomembni kot delo, saj se prav ob počitku mišice okrepijo, pozitivni gibalni vzorci pa zasidrajo v živčnem sistemu. Dnevi brez dela so torej za konjev napredek pomembni enako kot dnevi treninga.
Pri procesu nabiranja kondicije in moči za novo sezono naj nam bodo zato za vodilo štirje glavni koncepti:
