Besedo alergija sta prvič uporabila pediatra Clemens von Pirquet in njegov študent, Bela Schick, leta 1906, in sicer za poimenovanje pretiranega odziva telesa na nek alergen – tujek. Beseda je grškega izvora in pomeni »druga/spremenjena reakcija«. Ogromno ljudi trpi za raznimi vrstami alergij, zelo pogosto se z alergijo srečamo tudi pri manjših živalih, žal pa nanje še zdaleč niso odporni niti konji.
Kaj sploh je alergija?
Pravzaprav prevod iz grščine zelo dobro opisuje, kaj se pri alergiji zgodi. Gre za neko drugačno, pretirano reakcijo imunskega sistema na dejavnik, ki drugače te reakcije ne bi smel povzročiti.
Imunski sistem je zapleten sistem, ki ga tvorijo organi, tkiva in celice ter je pomemben za vsakodnevno zaščito telesa pred škodljivimi dejavniki. Delovanje imunskega sistema je zelo kompleksno, poenostavljeno povedano pa je funkcija imunskega sistema prepoznavanje telesu škodljivih organizmov in posledično sproženje niza reakcij, zaradi katerih se lahko telo obrani škodljivih organizmov ter njihovih učinkov na telo.
Tako kot pri drugih stvareh pa lahko tudi pri imunskem sistemu pride do težav, in sicer poznamo štiri vrste takšnih težav oziroma napak. Lahko se zgodi, da ima nekdo prirojeno slabši imunski odziv, določene bolezni lahko povzročijo, da se posamezniku imunski odziv poslabša tekom življenja.
Lahko se imunski odziv obrne proti lastnemu telesu, kar poznamo pod sklopom avtoimune bolezni, lahko pa pride do pretirane reakcije imunskega sistema na povzročitelja v okolju, ki je drugače popolnoma neškodljiv. Z drugimi besedami imenujemo to alergijska reakcija.
Najpogostejše alergije pri konjih
Žal so tudi pri konjih alergije dokaj pogoste in jim lahko povzročijo kar veliko nelagodja, njihovim skrbnikom pa kar nekaj preglavic, dodatnega dela, stroškov ter skrbi. Pri konjih najpogosteje pride do pretiranega odziva na ugrize insektov, na prah ali plesen v senu, na različne vrste cvetnega prahu, včasih reagirajo tudi na določene produkte za nego in na nekatera zdravila, redko pa tudi na alergene v hrani.
Pogosto se zgodi, da ne gre za preobčutljivost na samo en alergen, ampak konjev imunski sistem pretirano odreagira na več povzročiteljev, kar diagnostiko in zdravljenje naredi še toliko težje. Pojavijo se lahko kadarkoli v konjevem življenju, vzroki, zakaj pride do pojava alergije, pa pogosto niso znani.
Zaradi alergij je pri konjih najpogosteje prizadeta koža ali pa dihalni sistem, obstajajo pa tudi druge oblike.
Pri akutnih reakcijah na topikalne produkte, zdravila ali kot odgovor na kontakt z alergeni, lahko na telesu opazimo več različno velikih privzdignjenih področij kože. Te spremembe, imenujemo jih koprivnica ali urtikarija, se najpogosteje pojavijo na hrbtu, predelu vratu ali na nogah.
Pojavijo se hitro in večinoma izginejo v nekaj urah, pri konjih lahko povzročajo srbečico, same po sebi pa največkrat niso nevarne. Pomembno je, da poskusimo ugotoviti, kaj je povzročilo reakcijo in se temu alergenu v sklopu konjeve nege ter oskrbe v prihodnje izogibamo.
Druga kožna težava, ki je žal pri konjih dokaj pogosta in tudi bolj poznana, je t. i. muharica oziroma poletni ekcem. Gre za preobčutljivost na ugrize mušic iz družine kulikoidov, zanjo pogosto trpijo islandski konji, predvsem tisti, ki niso bili rojeni na Islandiji, žal pa je tudi ogromno drugih konj, ki jih pestijo te težave, saj preobčutljivost na kulikoide ni vezana na pasmo. Ugrizi mušic pri konjih povzročajo hudo srbečico, zaradi česar si konji srbeče dele telesa spraskajo, pogosto do krvi. Najhujše spremembe lahko opazimo na grivi in repu ter po trebuhu, lahko pa je prizadeto celotno telo.
Tretja najpogostejša, po pogostnosti pa verjetno na prvem mestu, pa je preobčutljivost na seneni prah ali plesen, ki se lahko nahaja v senu. S tem imajo težave predvsem konji, ki so dalj časa vhlevljeni in so bolj izpostavljeni prahu ali plesni v krmi, lahko pa jo razvijejo tudi konji, ki živijo na prostem. Znaki so različni, na začetku pojava preobčutljivost so večinoma blažji in se lahko kažejo kot izcedek iz nosu ter občasen kašelj, ob napredovanju alergije pa lahko pride do kroničnih težav, ki vodijo v astmo oziroma v kronične težave, kar je med konjarji znano pod imenom naduha.
Diagnostika in zdravljenje
Kljub temu da lahko klinični znaki, ki jih opazimo pri konju, izgledajo zelo značilno, je priporočljivo, da veterinar opravi natančen pregled in diagnostiko, saj lahko s tem izključi druge morebitne bolezni, ki povzročajo podobne težave. Pri diagnostiki alergijskih reakcij je pomembna zgodovina konja, zato so lahko informacije skrbnika veterinarju v veliko pomoč. Podrobni anamnezi sledi kliničen pregled, ki je odvisen od vrste konjevih težav. Na tem mestu se lahko veterinar odloči za biopsijo kože, odvzem dlake, bris in drugo, ko gre za respiratorne težave pa se lahko opravi tudi podrobnejše specialistične preglede, kot je na primer bronhoskopija.
Glede na situacijo in stanje konja se veterinar odloči tudi za pregled krvi ter druge morebitne preiskave, ki bodo pomagale pri čim bolj natančni določitvi diagnoze. Za natančnejše ugotavljanje alergij sta na voljo dve metodi, in sicer kožno (intradermalno) testiranje ter pregled krvi na posamična protitelesa. Veliko skrbnikov živali pa se obrača tudi na bioresonanco, tako za pomoč pri diagnostiki posamičnih alergij, kot za zdravljenje in lajšanje težav.
Pojav alergije je zapleten pojav, zato je lahko tudi zdravljenje zahtevno in ne nujno uspešno. V prvi vrsti je izrednega pomena, da ugotovimo, kateri alergeni povzročajo preobčutljivostno reakcijo pri konju in da konju čim bolj omejimo stik s tem povzročiteljem.
Omejevanje stika je namreč najboljši način preventive pred alergijsko reakcijo. Če do reakcije že pride, je najbolje, da skrbniki čim prej obvestijo svojega veterinarja, ki bo lahko hitro in primerno ukrepal.
Ko že pride do znakov, ki kažejo na alergijsko reakcijo, se veterinar lahko odloči za uporabo določenih kortikosteroidov, ki zavirajo pretiran odziv imunskega sistema, na voljo pa so tudi antihistaminiki, ki lahko v nekaterih primerih ublažijo znake alergije, in »cepiva« proti alergijam oziroma imunoterapija, ki je pripravljena za vsako žival posebej. Bolj podrobno o možnostih preventivnega ukrepanja pri posamičnih oblikah alergij pa v naslednjih prispevkih.
