O izvoru današnjega konja je še marsikaj neznanega, vemo pa, da so njihovi predniki pred približno 60 milijoni let živeli v gozdovih. Zaradi drugačnih življenjskih pogojev, v katerih so bivali, je danes težko verjeti, da so današnji dolgonogi atletski konji nastali iz prednika, podobnega lisici, ki je imel po 3 ali 4 prste na nogah. Ta konjev prednik se je v gozdu prehranjeval predvsem z listjem in njegovi zobje so bili temu primerno oblikovani. S spremembo okoliščin so se ti predniki postopoma začeli prilagajati novim pogojem in novemu viru hrane. Iz majhnega, lisici podobnega bitja so skozi dolga leta prilagoditev nastali današnji konji. Ena izmed teh prilagoditev je tudi zobovje, ki je prilagojeno prehranjevalnim navadam divjih konj – konstantnemu trganju in mletju grobe trave, obiranju grmovja in na splošno variacijam v prehrani, s čimer so deloma tudi sami poskrbeli za primerno obrabo svojih zob. Z udomačitvijo pa je ta skrb prešla na skrbnike in na veterinarje.
Število zob
Za konje pravimo, da so hipsodonti – živali, ki imajo visoke zobe, prilagojene dolgotrajni obrabi. Če bi predniki, ki so se prehranjevali z listjem, zamenjali listje za travo brez prilagoditve zob, bi se zaradi konstantnega mletja grobe trave ti zobje kaj kmalu obrusili do dlesni, postali neuporabni in s tem pomembno skrajšali življenjsko dobo živali. S to prilagoditvijo zob pa so današnji konji do pozne starosti sposobni mleti travo.
Konji imajo, tako kot ostali sesalci, v življenju dve vrsti zob. Prvi so mlečni zobje in se pojavijo pri žrebičkih že ob rojstvu oziroma kaj kmalu po njem, dokončno pa izrastejo pred dopolnjenim 1. letom starosti. Žrebički imajo navadno 24 mlečnih zob, ki jih zamenjajo stalni zobje. Menjava zob se začne pri 2 letih in pol, zaključi pa se do 5. leta starosti. Odrasli konji imajo 36–44 stalnih zob. Žrebci imajo večinoma večje število zob, saj lahko imajo podočnike, ki pri večini kobil manjkajo, prav tako pa je variacija v številu zob odvisna od prisotnosti t. i. volčjih zob, ki jih pri nekaterih konjih sploh ni, nekateri imajo enega, dva,nekateri pa kar vse štiri.
Če stojimo pred konjem in odmaknemo zgornjo in spodnjo ustnico, bomo najprej zagledali prve zobe, označene s številkami od 1 do 3. To so sekalci, ki so namenjeni trganju trave in so tudi zobje, po katerih se večinoma določa starost konj. Če nato potujemo na eno ali na drugo stran ust, bomo pri nekaterih konjih, večinoma pri žrebcih, naleteli na zob številka 4, to je podočnik. Zob številka 5 je prej omenjen volčji zob, ki jih nekateri konji nimajo, pri tistih, ki so jim izrastli, pa jih ob prvi korekciji pogosto preventivno izpulimo, saj se nahajajo na mestu, kjer nalega brzda in lahko pri jahalnih konjih povzročajo težave. Zobje od številke 6 do 11 so kočniki in so namenjeni mletju hrane.
Preventivno pregledovanje
Priporočljivo je, da se prvi pregled zobovja pri konjih opravi, preden se začne z ujahovanjem, torej pri treh letih. Tudi pri konjih, s katerimi (še) nimamo namena delati pod sedlom, je v zgodnji starosti priporočljivo, da se podrobno pregleda zobe in odpravi morebitne napake. V tej starosti namreč intenzivno menjavajo zobe in zaostali mlečni zobje, ki ovirajo rast stalnega zoba pod njimi, lahko vplivajo na stanje zobovja v ustih odraslega konja. Prav tako lahko tudi na mlečnih zobeh nastanejo ostri obzobci, ki konju povzročajo bolečine v ustih in jih je zato treba odstraniti. Primerna in dovolj pogosta korekcija zobovja pri mladem konju je lahko pomembna naložba za odraslega konja. Ne glede na starost konja pa je od veterinarja odvisno, kako pogosti bodo pregledi in intervencije . Priporočljivo je, da se pri odraslih konjih vsaj enkrat letno opravi natančen preventivni pregled ustne votline, pri konjih z znanimi težavami pa še bolj pogosto. Prav tako je izredno pomembno, da oskrbe zob ne zanemarimo pri starejših konjih. Z dobro in redno oskrbo zob bomo namreč pripomogli, da bodo konji višje starosti lahko bolje izkoriščali hrano in s tem ohranjali telesno težo, kar je težava, s katero se pri oskrbi starejših konj pogosto srečujemo.
Kaj zajema pregled?
Pregled ustne votline se opravlja s pomočjo pomirjevala, saj se le tako lahko zagotovi varen, kvaliteten in za konja čim manj stresen poseg. Veterinar v usta vstavi odpirač, z vodo spere zobe in ustno votlino ter natančno pregleda stanje zobovja. Najpogostejše spremembe, ki jih najdemo, so ostri obzobci, in sicer na zgornjih zobeh na zunanji strani (na strani ličnice) in na spodnjih zobeh na notranji strani (na strani jezika). Ti obzobci, pogovorno imenovani špičke, so lahko dovolj ostri, da poškodujejo sluznico ter povzročajo razjede in bolečine v ustih. Poleg obzobcev lahko odkrijemo neenakomerno obrabo zob (valovi ali stopničke), razmik med zobmi (diastema), zlomljene ali počene zobe, pri mladih konjih zaostale mlečne zobe in druge spremembe, ki se jih s primernimi intervencijami nato korigira.
Poleg preventivnih pregledov se zobe vedno pregleda tudi ob sumu na težave v ustni votlini. Znaki za to so lahko zelo specifični, kot so padanje hrane iz ust, težave pri žvečenju, neprijeten vonj v ustih, ali pa nespecifični – izgubljanje telesne teže, upiranje pri jahanju, nepojasnjene bolečine v telesu, stresanje z glavo in tako naprej. Redna in primerna oskrba zob je zato izrednega pomena za kvalitetno življenje naših konj kot za kvalitetno in uspešno delo z njimi.