Ko smo udomačili konje, smo se zavezali, da bomo odgovorni zanje. Različni ljudje na odgovornost do živali gledamo iz različnih zornih kotov, vendar se lahko verjetno vsi strinjamo, da si želimo za našo žival predvsem to, da je zdrava. Ko se je konj povezal s človekom, je izgubil svobodo gibanja, ki je ena od njegovih osnovnih potreb.
Konji so eno od bitji, ki so neverjetno atletsko grajeni in sposobni na dan prehoditi več kot 20 km po zelo raznolikem terenu. Sposobni so se gibati okretno, s hitrimi pospeški in vztrajati v hitrosti tudi dlje časa, če je le-to potrebno. Zato so postali priljubljeni partnerji človeka, nekoč v boju za preživetje, dandanes predvsem v športu ali prostem času.
Oskrba konja, ki ni več primoran opravljati težkih fizičnih del ali prehoditi in preteči več deset kilometrov, je postala pravi izziv. Namreč, celotno konjevo telo se je skozi milijone let prilagajalo velikim obremenitvam, zato jih sedaj dobesedno potrebuje. Težava sodobne oskrbe je prav v “nedelu” naših konj, sploh glede na to, da jim ponavadi nudimo obilico hrane, velikokrat takšne, ki je zanje premočna.
Konji v divjini preživijo na ta način, da skozi nenehno premikanje, po malem stalno konzumirajo različno, pusto vlakninsko krmo. Gibanje in hranjenje sta pri konju neločljivi dejavnosti. Lahko bi rekli, da se konji hranijo na najmanj pet in več “hodov”, razpotegnjenih čez cel dan (tudi noč), vmes počivajo, se igrajo, spijo itd.
Ravno zaradi kompleksnosti problema oskrbe konja za prosti čas je postala oskrba kopit precej kompleksno vprašanje. V srednjem veku je zaradi težav z oskrbo konj, ki so bili zaprti v gradovih in nato soočeni z zelo težaškim delom, postalo popularno konja kovati z železnimi podkvami. Kovanje konja je bilo tako uspešno, da se je obdržalo vse do danes.
Vendar smo z razvojem znanstvenega mišljenja in naprednejšega razumevanja narave ugotovili, da pribijanje železa na kopito, konjem škoduje. V sodobnem času se učimo poskrbeti za konja celostno, torej v skladu z njegovimi naravnimi mehanizmi oziroma potrebami. To nam omogoči, da vsaj približno izničimo škodo, ki jo povzročajo pomanjkljivosti nenaravnega (nesvobodnega) okolja.
Velikokrat lahko z domiselnimi sistemi oskrbe, podprtimi z razumevanjem narave konja in ustvarjalnostjo, dosežemo, da se konj razvije enakovredno, kot bi se na svobodi.
Sploh kadar gre za določene prirojene ali pridobljene psihofizične pomanjkljivosti, ki bi v naravi verjetno konja precej hitreje pripeljale do konca tega življenja.
Pri obravnavi konjevih kopit smo soočeni z enakimi dejstvi, kot če gledamo ostalo konjevo telo. Redno spodrezovanje ali še rajši – oblikovanje kopit je potrebno predvsem zato, ker se večina konj od rojstva ne giba dovolj po različnih terenih in se prehranjuje z napačno oziroma nepestro hrano. Oblika kopita je dinamična forma, podrejena raznolikemu gibanju.
Kopitna kapsula se nenehno oblikuje skozi različne dejavnike, kot so – material, po katerem konj hodi (obraba roževine), hrana, ki jo zaužije (tvorba roževine) in način gibanja (način obrabe roževine). Upam si trditi, da veliko konj sploh ne bi potrebovalo nikakršnega posredovanja glede kopit, če bi zelo natančno in posameznemu konju prilagojeno, poskrbeli za vse tri omenjene dejavnike.
Vendar je to dandanes bolj izjema kot pravilo in večinoma konji potrebujejo strokovno pomoč pri oskrbi kopit, še posebej, kadar želimo konja jahati ali ga kako drugače obremenjevati.
Konj ni bil rojen za služenje človeku in tako kot je potrebno konja pripraviti na delo oziroma jahanje, enako velja tudi za konjeva kopita.
Bistvena je skrb za kopita že od rojstva, na kar rejci velikokrat na žalost pozabijo. Vsak konj bi se moral že prvo uro po rojstvu prosto gibati po trdi podlagi, kar bi mu omogočilo ustrezno stimulacijo za razvoj kopitnih struktur in vezivnega tkiva. Žrebeta v naravi niso imela časa, da bi zaostajala za čredo, zato tudi kopita začnejo rasti nemudoma.
Prvi pregled kopit in korekcija kopit se lahko opravi že v prvem tednu po rojstvu. Priporočljivo je slediti ciklu vsaj na tri tedne, saj lahko s tem pomagamo k bolj pravilni stoji in rasti. Najpomembnejša je še vedno stimulacija rasti skozi gibanje in raznolika podlaga, ki spodbujata razvoj mehkega tkiva, ki v kopitu služi tako kot blažilec pritiskov, kot tudi sodeluje pri mehanizmu poganjanja krvi po telesu.
Konji, ki v mladosti niso razvili zdrave kopitne strukture, bodo kasneje veliko težje vzpostavili pravilno rast. Prav tako neuravnotežena obremenitev kopita, ki nastane zaradi nerednega spodrezovanja (na več kot 5 do 8 tednov), sproži nadaljnje nepravilno obremenjevanje struktur navzgor po konjevem telesu, kar v telesu ustvarja koncentrirane pritiske.
Sčasoma se lahko na primer pojavi pretirana obraba in otrdelost določenih sklepov, preobremenjenost določenih sklopov mišic zaradi kompenzacije drže, omejen pretok krvi, vnetje ali poškodbe tetiv in še bi lahko naštevali.
Torej glavna naloga in namen (rednega) spodrezovanja kopit je ta, da se simulira obraba kopit, kakršna bi bila, če bi konji živeli na prostem in bi se izdatno ter raznoliko gibali po različni podlagi.
