Prosto usmerjanje konja je kot nekakšen energetsko-gibalni dialog. Med konji je takšen dialog pomemben del spoznavnega procesa, ko gre za umeščanje znotraj črede. Namreč, vsak konj v čredi mora poiskati svoje mesto, kjer se počuti varnega oziroma sprejetega. Vsaka vloga znotraj črede je določena glede na konjev značaj, spol, starost oziroma izkušnje in psihofizično pripravljenost. Te informacije si konji med seboj izražajo skozi določeno energetsko prezenco oziroma skozi telo in gibanje. Zelo izrazito energetsko izmenjavo lahko opazimo na primer pri merjenju moči dveh žrebcev.
Zanimivo je, da je glede na intenziteto takšnega srečanja sorazmerno malo direktnega nasilnega stika (intenzivnejše brce, ugrizi ipd.), ki lahko drugega močneje poškodujejo. Zato v teh “bojih” konji le redko utrpijo resne poškodbe. Seveda to velja v večina primerih, ker so konji psihično stabilni in normalno socializirani, kar pa je v človekovi oskrbi velikokrat onemogočeno. Torej bi soočenju dveh konj ob različnih čustveno obarvanih situacijah lahko rekli, da je to energijska izmenjava skozi osebno polje, kjer notranje generiranje moči prevladuje nad dejanskim izvajanjem gibov.
To je nekaj, kar si je treba zapomniti, ko delamo s konjem, saj vse prevečkrat ljudje s telesom “veliko govorimo” in zelo “malo povemo”. Za močno notranjo držo, ki označuje jasno namero, je treba razvijati poenotenost telesa in uma. To je mentalno-telesno ravnotežje, ki naznanja pripravjenost in zavedanje, potrebno za nenehno vzdrževanje stika z drugimi in okolico. Takšen osebek ravno zaradi nenehne prilagodljivosti v spremembi izraža stabilnost, ki konjem zagotavlja občutek varnosti. Temu sledijo, brez da bi razmišljali o smislu določenega početja.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
