Konje uvrščamo med sesalce, ki menjujejo dlako glede na letne čase. Na to vpliva več dejavnikov – prehrana in presnova, dolžina dneva, vrsta podnebja in delno tudi genetika. Vse to v telesu regulirajo hormoni in pomembno je, da pri tem njihovega delovanja nič ne moti. Zato je za harmonično delovanje telesa oziroma hormonov velikokrat ključno tudi harmonično stanje psihe.
Od nekdaj je veljalo, da se zdravje konja ocenjuje po videzu njegove dlake. Če se sveti in raste enakomerno, je to znak dobrega zdravja, predvsem zdravja prebavil. Če pa dlaka nima sijaja, raste slabo ali se cepi, je to alarm, da nekje v presnovi nekaj ne štima. Tudi konji, ki slabo menjajo dlako ali pa je celo ne menjajo, veljajo za bolne in/ali hormonsko neuravnovešene. Ena od bolj pogostih sodobnih bolezni, sploh pri starih konjih, kjer je eden od glavnih znakov močna rast in slabo menjanje zimske dlake, je Cushingov sindrom. Velikokrat je lahko vzrok za slabo stanje dlake tudi pomanjkanje ali neravnovesje določenih mikro- in makroelementov ali drugih hranil, kot so aminokisline oziroma beljakovine.
Proces menjave dlake se normalno začne ob daljšanju ali krajšanju dolžine dneva. Konji menjujejo dlako zelo postopoma, kar telesu omogoča postopno prilagajanje na spreminjajoče se vremenske razmere. Ob koncu poletnih dni po navadi že lahko opazimo, da začne poletna dlaka odpadati in spodaj počasi raste prva plast zimske dlake. Konjeva zimska dlaka je navadno večslojna, odvisno od pogojev iz okolja in od pasme. Na primer, islandski konji imajo puhasto podlanko, nato vmesno daljšo dlako in še zelo dolgo in močno krovno dlako, saj izhajajo iz zelo hladnega okolja.
Večinoma se konjeva dlaka zaradi dolgoletnega življenja na prostem prilagodi klimatskim razmeram določenega okolja. Se pa tudi zgodi, da nekateri toplokrvni športni konji kljub primerni stimulaciji ne razvijejo močne zimske dlake. Različni sloji zimske dlake ne služijo samo zaščiti pred mrazom, temveč tudi kot sistem odvajanja vode (ob nalivih). Pri tem dlaki pomaga tudi posebna maščoba na koži, ki v kombinaciji z dlako konju zagotovi pravi nepropusten dežni plašč.
Ob koncu zime prične dlaka zopet postopoma odpadati, kar ima svoj namen, saj znajo spomladanske vremenske razmere velikokrat presenetiti z nenadnimi nizkimi temperaturami. Zato ni dobro, da konju spomladi s krtačenjem preveč pomagamo pri menjavi dlake, temveč kolikor lahko, pustimo naravi svojo pot.
Konji se odlično prilagajajo prav vsem vremenskim razmeram, saj so se skozi milijone let razvijali kot živali, ki dneve in noči preživljajo na prostem. Tudi rep in griva služita kot pomembna pomočnika pri zaščiti. Rep pokriva najbolj občutljive dele telesa in hkrati služi kot orodje za odganjanje mrčesa. Griva pa zagotavlja dodatno termično zaščito predela, kjer so izpostavljene glavne arterije. Griva, rep in različni vrtinci na krovni dlaki po telesu so vsi urejeni tako, da voda odteka s konja na ta način, da mu najmanj škoduje.
Dlaka se ob nizkih temperaturah dvigne in s tem ustvari prostor za dodatno gretje. Če slednje ne pomaga dovolj, pride še do tresenja telesa. Oboje sta pomembna procesa naravne termoregulacije telesa in delujeta kot zaščita pred podhladitvijo. Zato se nikar ne ustrašite, če se konj ob nenadni spremembi temperature, navadno v nalivu, začne tresti. Naši konji, ki živijo na prostem, so na ta način velikokrat preživeli velik del dneva in nobeden še ni zbolel. Velikokrat konji ob nizkih temperaturah oziroma ko jih zebe, postanejo zelo živahni in začnejo skakati in teči. To je zopet zelo naraven odziv na sporočilo telesa, da ga je treba segreti. Če želimo konjem pomagati pri segrevanju telesa, je najbolj pomembno to, da jim zagotovimo dovolj vlakninske krme. Konji namreč vlaknino prebavljajo s pomočjo fermentacije v črevesju, kar jim zagotavlja dobro notranje gretje.
Kljub temu, da je konj izredno dobro opremljen za prenašanje različnih težkih vremenskih razmer, tudi vročine, pa mu moramo včasih vseeno pri tem še dodatno pomagati.
Težave z naravnim prilagajanjem vremenskim razmeram imajo lahko bolni ali stari konji (sploh, če imajo težave z ohranjanjem teže), konji, ki imajo presnovne težave, ter konji, ki so zaradi dela ali drugih razlogov pobriti. Takrat je smiselno ali pa celo nujno, da konja pokrijemo s posebnim pregrinjalom.
Poznamo več vrst pregrinjal in pomembno je, da ga izberemo premišljeno glede na potrebe in tip konja. Na primer, poznamo tudi pokrivala, ki ščitijo konja pred piki mrčesa, ki se razlikujejo od dežnih pokrival. Pregrinjalo mora biti ustrezne velikosti, da konja ne ožuli. Dobro je, da začnemo konja pokrivati postopoma, s tem sledimo naravnim procesom ohlajanja okolja, in da ga ob toplejših dneh postopoma odkrivamo. Vsekakor ga je treba vsak dan odkriti in pregledati, če sta koža in dlaka zdravi, preverimo pa tudi splošno stanje konjevega telesa. Če se konj pod pregrinjalom močno spoti, ga je treba posušiti, saj se lahko v takih pogojih na koži hitro pojavijo glivice.
S pokrivanjem se vmešamo v naravno termoregulacijo, kar je lahko zelo kočljivo. Torej se je treba glede pokrivanja konja podučiti, ker s tem prevzamemo odgovornost za uravnavanje konjeve temperature.
Nošenje pregrinjala se odsvetuje na bolj poraščenih pašnikih, kjer se konj lahko zatakne v vejevje ali grmovje. Na splošno je veliko bolj zdravo in varno, da se konja ne pokriva, saj se imunski sistem, dlaka in koža zaradi izpostavljanja vremenskim vplivom krepijo.
Konji skrbijo za zaščito dlake tudi tako, da se valjajo po zemlji oziroma blatu. Obloga na dlaki jih ščiti pred mrazom in drugimi vremenskimi vplivi ter tudi pred insekti. Velikokrat mislimo, da je blaten konj umazan, vendar konj nagonsko ve, da je blato njegov prijatelj. Zato nikar ne hitimo s krtačenjem in pustimo konjem veselje do valjanja po tleh, saj je za konja valjanje pomembno tako za nego dlake kot tudi za njegovo dobro počutje. Valjanje je za konja pomemben čistilni in masažni servis, ki močno pripomore k čistoči in prekrvljenosti kože. Prostor za valjanje je zato pomemben del konjevega bivalnega prostora, kot je pomembno, da si konj sam izbere tako umik v zavetje kot izpostavljenost vremenskim neprilikam.
Kot smo že omenili, je ustrezna prehrana izredno pomembna za ohranjanje zdrave dlake. Če konj nima dostopa do svežih rastlin, lahko vnos pomembnih aminokislin nadomestimo z dodajanjem lanenega semena. Odlična za kožo in dlako so tudi sončnična in konopljina semena ali njihova olja. Vendar moramo biti s količino in postopkom dodajanja previdni in pozorni, da je hrana primerna za določen tip konja.
Konju lahko z dodajanjem prehranskih dodatkov na pamet naredimo več škode kot koristi.
Izredno koristno je tudi, da konju ob menjavi dlake v sezoni zagotovimo ustrezno podporo:
Tip podpore je odvisen od ravnovesja hranil v senu oziroma travi. Pri tem si lahko pomagamo z analizo sena in pregledom krvi, ki nam pokaže, česa konju primanjkuje. Naj bo vedno naše vodilo opazovanje in pristen stik s konjem, ki ga vodi intuicija in odprtost, da se prepričamo, kaj naš konj v določenem času in ob določeni spremembi potrebuje.
