Nepredvidljivo vedenje je pri konjih lahko izjemno nevarno, še posebej, kadar do njega prihaja pod sedlom. Nenadno ritanje, vzpenjanje ali norenje, ki se dogaja na videz brez vzroka, je vedno treba jemati resno.
Eksplozivno vedenje se lahko pojavi zaradi več različnih vzrokov, zelo pogosto pa gre za posledico bolečine. Nedavna raziskava je pokazala, da je za nenadne izbruhe neželenega vedenja pod sedlom pogosto kriva bolečina, povezana z živčevjem.
Nevropatska bolečina
Eden izmed glavnih razlogov, da je eksplozivno vedenje tako nevarno, je, da se pojavi na videz brez vzroka oziroma povoda. Pri teh konjih se pogosto dogaja, da iz popolnoma normalnega, mirnega obnašanja pod sedlom nenadoma eksplodirajo in pričnejo bodisi divje ritati, noreti ali se vzpenjati. Zelo pogosto se dogaja tudi, da so ti konji popolnoma mirni in neproblematični pri ostalih opravilih, kot so krtačenje, hranjenje in vodenje v izpust. Lastniki situacijo pogosto opišejo, kot da se njihov konj nenadoma spremeni v konja s popolnoma drugačnim karakterjem. Pri tovrstnih pojavih je prvi korak vedno izločanje bolečine. Bolečino lahko povzroča mnogo stvari.
Med najpogostejše vzroke za neželeno vedenje pod sedlom pogosto štejemo nepravilno prilegajoče se sedlo, težave z zobovjem, bolečine v hrbtu in podobno, vse bolj pa postaja jasno, da krivca pogosto najdemo v živčevju. Kadar pride do poškodbe oziroma draženja živcev, se pojavi takoimenovana nevropatska bolečina. Ta je pri ljudeh znana kot izjemno neprijetna, v nekaterih primerih tudi neznosna, pogosto pa se poleg bolečine pojavlja tudi mravljinčenje in pekoč občutek.
Draženje živca lahko povzroči, da bolečino izzovejo držaljaji, ki sicer niso boleči, kar pomeni, da lahko neznosno bolečino izzove že blag dotik. Ekipa znanstvenikov iz Univerze v Koloradu je pred kratkim na to temo objavila zanimivo raziskavo. V njej je sodelovalo 14 konj, ki so jih lastniki opisali kot izjemno težavne pri jahanju. Vsem je bilo skupno to, da so bili sicer neproblematični, pod sedlom pa je njihovo vedenje postalo nevarno. Ker kljub obsežni diagnostiki in zdravljenju težave niso izginile, so konje evtanazirali. Ekipa iz Kolorada je nato opravila obdukcijo, ki je pri vseh konjih pokazala vnetje živčnih vozlov na področju več vretenc, še posebej na prehodu iz vratne v prsno hrbtenico in na področju križa. Izsledki raziskave kažejo, da je bila za eksplozivno vedenje pod sedlom najverjetneje kriva nevropatska bolečina.
Utesnejni živci najverjetneje niso redkost
Nevropatska bolečina se pomembno razlikuje od navadne, fiziološke bolečine, saj do nje pride na popolnoma drugačen način. Pri običajni bolečini boleči dražljaji iz poškodovanega tkiva potujejo po živcih, namenjenih zaznavanju bolečine, do osrednjega živčevja. Ko boleči dražljaji prenehajo, preneha tudi bolečina. Pri nevropatski bolečini gre za drugačen proces, ki vključuje draženje živca, ki sicer ni namenjen zaznavanju bolečine. Zaradi tega je pojav lahko nenaden, bolečina pa neznosna. Ko govorimo o nevropatski bolečini, pogosto govorimo o »vkleščenih živcih«. Pri ljudeh je morda najbolj poznan primer težav s ishiadičnim živcem – išias. Živec postane vkleščen oziroma utesnjen, kadar pride do pretiranega pritiska in s tem draženja živca. Razlogov za pretiran pritisk je več, zelo pogosto pa do tega pride zaradi kronično zakrčenih mišic in vezivnega tkiva.
Kljub temu da so raziskave na to temo redke, je zelo verjetno, da se težave z utesnjenimi živci pojavljajo tudi pri konjih. Dve najbolj tipični področji utesnitve živcev pri konjih sta področje križa (še posebej prehod med ledvenimi vretenci in križnico) ter baza vratu (prehod med zadnjim vratnim in prvim prsnim vretencem).
Na teh dveh področjih najdemo živčne pleteže – mreže živčnih vlaken, ki oživčujejo ude. Baza vratu je izjemno kompleksno področje, saj se ravno tu na telo pripenja sprednja noga. Kadar pride do kronične zakrčenosti mišic, ki sprednjo nogo pripenjajo na telo (t. i. mišice prsnega obroča), lahko pride tudi do utesnitve živčnega pleteža. Disfunkcija prsnega obroča je pri konjih izjemno pogosta, saj jo med drugim povzročajo nepravilne tehnike treninga in neravnovesje v kopitih. Zaradi tega je verjetno, da je pogosta tudi nevropatska bolečina, ki izvira iz brahialnega pleteža. Podobno velja za ledveni živčni pletež. Tudi področje prehoda med ledveno hrbtenico in križnico je pogosto disfunkcionalno zaradi nepravilnega dela, nepravilno prilegajočega sedla in slabe drže. Glede na to, kako pogosto vidimo težave na teh dveh področjih, je zelo verjetno, da se z nevropatsko bolečino spopada veliko število konj.
Zdravljenje in preventiva
Ko se pojavi eksplozivno vedenje pri konjih, se moramo zavedati, da gre za izjemno nevarno težavo. Zaradi tega se vedno priporoča, da se konja preneha jahati, dokler tovrstno vedenje vztraja. Konji, ki so sodelovali v že omenjeni raziskavi, so imeli na voljo obsežno in strokovno diagnostiko ter mnoge različne metode zdravljenja, vendar težav ni bilo mogoče odpraviti. Pri ljudeh velja spopadanje z nevropatsko bolečino za izjemno zahteven proces. Problem se pojavi že pri diagnostiki, saj zaenkrat še ne obstajajo standardni testi, ki bi z gotovostjo potrdili ali ovrgli ta tip bolečine. Pomemben del diagnoze je verbalni opis bolečine (pekoč občutek, neprijeten hlad, mravljinčenje …), ki seveda pri konjih ne pride v poštev. Poseben izziv pri zdravljenju povzroča dejstvo, da gre za drugačen bolečinski proces kot pri fiziološki bolečini, zaradi česar so protibolečinska zdravila večinoma neučinkovita.
Nevropatska bolečina se praviloma ne pojavi sama od sebe, temveč kot sekundarna težava. Tako je treba pri obvladovanju nevropatske bolečine obvladati tudi njen vzrok.
Pri konjih predvidevamo, da utesnitve živcev pogosto povzroči ali poslabša zakrčenost mišic in vezivnega tkiva na področju živčnih pletežev, zato je reševanje teh težav bistveno pri odpravljanju nevropatske bolečine. Ker zakrčene mišice in vezivno tkivo lahko povzroči vse od neuravnoteženih kopit, nepravilno prilegajočega se sedla in do zobovja ter podobno, je jasno, da je treba konja gledati celostno. Le na ta način bomo namreč lahko dodobra odpravili vzrok težav. Vzpostavljanje funkcionalnosti konjevega gibalnega aparata in ravnotežja v drži je prvi korak pri spopadanju s tem tipom težav, zavedati pa se moramo, da gre za dolgotrajen in naporen proces. Nevropatska bolečina je pri konjih še relativno nepoznana tematika, ki zahteva nadaljnje raziskave. Kot pri večini patologij, je preventiva boljša kot kurativa, zato je pomembno, da za konje skrbimo celostno.
Okvir: Malformacija sedmega vratnega vretenca
V zadnjih letih se veliko govori o patologiji ECVM (equine complex vertebral malformation), pri kateri gre za malformacijo šestega in/ali sedmega vratnega vretenca. Stroka si ni enotna glede vprašanja, ali gre zgolj za neškodljivo mutacijo ali za resno patologijo. Nekateri konji z ECVM so namreč tako neuravnoteževni in eksplozivni, da je evtanazija edini odgovor, spet drugi pa lahko funkcionirajo brez večjih težav. Trenutno raziskave kažejo, da se z ECVM spopada kar tretjina toplokrvnih konj. Tipične težave, ki jih opazimo pri teh konjih, je neizrazito občasno šepanje in spotikanje, eksplozivno in pogosto agresivno vedenje, slaba atletska sposobnost in podobno.
Težave se po navadi pričnejo pojavljati okoli osmega leta starosti in se z leti slabšajo. Odgovor na vprašanje, zakaj je ECVM včasih lahko usoden, včasih pa neškodljiv, se morda skriva ravno v živcih. Na področju sedmega vratnega vretenca najdemo brahialni živčni pletež. Povsem mogoče je, da lahko zaradi malformacije šestega in/ali sedmega vratnega vretenca v nekaterih primerih prihaja do utesnitve živcev. Ker so malformacije, s katerimi se srečujemo pri patologiji ECVM, raznolike, je mogoče, da nekatere malformacije povzročajo utesnitev živca, druge pa ne. Tako kot nevropatska bolečina je tudi patologija ECVM področje, ki ga je treba še raziskati.
