Dopolnilne terapije postajajo v svetu konjeništva vedno bolj običajna praksa, saj se njihove vrednosti zaveda vse več lastnikov, trenerjev in jahačev. Dopolnilne terapije se med seboj razlikujejo in se večinoma tudi lepo dopolnjujejo.
Kraniosakralna terapija je modaliteta, ki je pri konjih izjemno učinkovita. Gre za nežno metodo, ki se osredotoča na osrednji živčni sistem in je pogosto lahko učinkovito orodje za odpravljanje nekaterih trdovratnih težav, ki jih srečujemo pri konjih.
Cilj je usmerjen na centralno živčevje
Kraniosakralna terapija se osredotoča na delovanje takoimenovanega kraniosakralnega sistema, ki vključuje membrane in tekočino, ki obdajajo možgane in hrbtenjačo. Možgani in hrbtenjača so zaradi svojega edinstvenega pomena za življenje izjemno dobro zaščiteni. Možgane obdaja lobanja, hrbtenjačo pa vretenca hrbtenice, ki poskrbijo za zaščito pred morebitnimi poškodbami. Za dodatno zaščito poskrbijo tudi tri različne ovojnice, ki obdajajo centralni živčni sistem. Med ovojnico, ki se tesno prilega možganom in hrbtenjači (žilnica), in srednjo ovojnico (pajčevnica) najdemo likvor oziroma možgansko-hrbtenjačno tekočino. Ta obliva možgane in hrbtenjačo in igra ključno vlogo pri delovanju telesa. Poleg vzgona, ki funkcionalno zmanjšuje težo možganov, likvor zagotavlja dodatno zaščito centralnega živčnega sistema in skrbi za homeostazo oziroma kemično stabilnost. Likvor se skozi centralni živčni sistem nenehno pretaka in kroži.
Kraniosakralna terapija temelji na premisi, da kroženje likvorja po osrednjem živčnem sistemu poteka v predvidljivem ritmu, ki ga izkušen terapevt lahko začuti preko gibanja lobanjskih kosti. Tako kot dihanje in srčni utrip, je tudi kraniosakralni ritem ključen za življenje in homeostazo telesa.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
