Stres v telesu povzroči točno določeno zaporedje dogodkov. Ne glede na to, ali je stres pozitiven ali negativen, ali gre za vznemirjenje ob srečanju prijateljev, med igro ali strah pred bližajočo se grožnjo. Telo na vse te dogodke odreagira enako – s sproščanjem hormonov, ki pripravijo telo na akcijo.
Glavna akterija, ki pripravita telo na boj ali beg, sta hormon kortizol in adrenalin.
Adrenalin povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega tlaka, razširitev zenic, pospešeno dihanje, povišano raven krvnega sladkorja in prostih maščobnih kislin v krvi. Hkrati povzroči tudi zvišanje ravni kortizola v krvi.
Kortizol je odgovoren za uravnavanje telesne temperature, spanja, krvnega pritiska, dihanja, nadzor metabolizma maščob in ravnovesja vode v telesu ter vpliva na imunski sistem. Fiziološki procesi, ki v stresni situaciji potekajo v telesu, se odražajo tudi navzven, vendar pes nad njimi nima nobenega nadzora.
Navzven se stres kaže kot:
- Pospešeno dihanje – sopenje
Kot odgovor na stresno situacijo se v telesu sprosti adrenalin, ki med drugim poviša srčni utrip in pospeši dihanje, da se organizmu zagotovi dovolj kisika ter energije za odziv. Pospešeno delovanje povzroči dvig temperature in za ohranjanje osnovnih funkcij v telesu je potrebno ohlajanje. To lahko prepoznamo kot sopenje.
- Razširjene zenice in široko odprte oči
Za pripravljenost na obrambo pred potencialno nevarnostjo je pomembno, da oko zajame čim več informacij, ki bi lahko bile koristne. Zato potrebuje čim več svetlobe, kar omogočijo razširjene zenice. Posledica so široko odprte, napete oči s širokimi, okroglimi zenicami.
- Piloerekcija – naježenost
Napetost telesa, mišic in kože povzroči, da se dlake na psu postavijo pokonci. Naježenost se lahko pojavi po celem telesu ali samo na določenih delih, najbolj značilno v predelu vihra in ob bazi repa. Bolj kot je žival naježena, bolj je vznemirjena.
- Zavračanje hrane in/ali vode
Včasih se zgodi (npr. v pasji šoli), da psi, ki so drugače veliki gurmani, nenadoma ne vzamejo priboljška. To se zgodi, kadar je žival pod prevelikim stresom. Telo na ta način poskrbi, da ni dodatne obremenitve s prebavo, v primeru, da situacija zahteva beg ali borbo.
- Dehidracija oziroma povečana potreba po vodi. Hormon kortizol med drugim nadzoruje ravnovesje vode v telesu. Ob stresu se to ravnovesje spremeni. Zaradi povečane aktivnosti telesa se poviša temperatura, kar zahteva ohlajanje. Ohlajanje pri psih poteka s sopenjem in potenjem skozi blazinice, pri čemer telo zgublja vodo. Zato moramo pri vsaki aktivnosti, športu ali v težki situaciji psu omogočiti dostop do vode. Znak dehidracije, ob katerem moramo takoj ukrepati, je nabiranje zgoščene sline na jeziku.
- Povečana potreba po uriniranju
Zaradi spremenjenega ravnovesja vode v telesu se poveča tudi potreba po uriniranju. Zato psu pustimo, da lula tam in tolikokrat kot želi, saj ne gre za dominantno označevanje lastnine, pač pa samo povečano potrebo po izločanju vode (torej lulanju). Povečan stres ob osamitvi in s tem povečana potreba po uriniranju, je pogosto tudi razlog, da se doma dogajajo »nesreče«.
- Driska in bruhanje. Tako kot uriniranje, je tudi driska posledica povečanega izločanja tekočine iz telesa. Pogosto se zgodi, da ima pes po divji igri s prijatelji, po športnih udejstvovanjih ali drugih stresnih situacijah mehkejši iztrebek ali celo drisko. Pri psih, ki so podvrženi kroničnemu stresu, pa so lahko driske pogoste in dolgo trajajoče ter vodijo v bolezni, kot je na primer kronično vnetje črevesja. Če je šok zelo velik in nenaden, pes lahko tudi bruha.
- Praskanje in otresanje. Praskanje in otresanje v določenih situacijah sta odraz napetosti telesa ob stresu. Celotno telo je v pripravljenosti, čutila so na preži, mišice in koža so napete. Napetost kože lahko povzroči neprijeten, srbeč občutek, zato se pes praska. Ko pa stresna situacija mine, telo sprosti napete mišice z otresanjem.
Miritveni signali – psi nam svoje počutje neprestano sporočajo z govorico telesa, obrazno mimiko in občasno tudi z oglašanjem. Če razumemo te znake, lahko prepoznamo, kdaj postaja določena situacija za našega psa neprijetna in stresna.
Noben od naštetih znakov se ne dogaja v izolaciji, zato vedno opazujemo celega psa in vse naštete znake upoštevamo v kontekstu. Jasno je, da se pes otrese, če je ravnokar prišel iz vode.
Prav tako je razumljivo, da pes sope in popije večje količine vode, če so zunanje temperature visoke. Zato je za pravilno interpretacijo dogodka poleg samega vedenja vedno treba opazovati tudi situacijo.
