Pomen stresa v vsakdanjem življenju naših štirinožnih spremljevalcev prepoznavamo šele v zadnjih desetletjih. Stres vodi v težave z zdravjem, vpliva na zmanjšano sposobnost koncentracije in učenja ter povzroča razdražljivost, reaktivnost in agresivne odzive na dražljaje iz okolice.
Čeprav v pogovornem jeziku razumemo stres kot nekaj negativnega, nekaj kar se dogaja pri preveliki psihični ali fizični obremenitvi, je stres dejansko vsako stanje spremenjene homeostaze v organizmu, ki je lahko fizičnega ali psihičnega oziroma čustvenega izvora. Homeostaza omogoča stabilno stanje pogojev v telesu in vsaka sprememba sproži fiziološke, imunske in vedenjske mehanizme, da se organizem lahko prilagodi novonastali situaciji.
Prva reakcija organizma pod stresom je sproščanje adrenalina, ki telo pripravi na reakcijo bega ali boja. Ta odgovor organizma je nezaveden in se zgodi v trenutku. Živali, tako kot ljudje, nanj nimajo nikakršnega vpliva.
Sprostitev adrenalina povzroči številne spremembe v telesu, kot so:
Adrenalin spodbudi tudi izločanje kortizola. Kortizol, ki je v določeni koncentraciji vedno prisoten v telesu, uravnava številne pomembne telesne funkcije, kot so:
Med stresom se njegova raven v telesu povečuje, kar povzroči povišanje koncentracije glukoze, aminokislin in prostih maščobnih kislin v krvi.
Na ta način se telesu zagotovi zadostna količina energije za soočanje s stresom. Kortizol pa vpliva tudi na zmanjševanje odpornosti telesa.
Tako kot za ljudi je tudi za pse življenje v današnjem času polno stresnih situacij. V mestih so izpostavljeni živčnemu prometu, glasnemu hrupu, nenavadnim zvokom, tesnemu stiku z drugimi ljudmi in s psi iz okolice, brez možnosti umika ali sprostitve nabrane negativne energije s prostim tekom ter z uganjanjem vragolij. K temu običajno lahko prištejemo tudi vedno bolj nestrpen in pogosto celo sovražen odnos okolice do psov in njihovih lastnikov. Učinek vseh naštetih stresorjev se sešteva.
Vedenjska posledica stresa je povečana odzivnost na dražljaje, oziroma izražanje agresivnih reakcij. Skupaj s povečanim izločanjem adrenalina in kortizola se poveča tudi izločanje drugih hormonov, med katerimi je testosteron, ki ga povezujejo s povečano pripravljenostjo na boj. To nikakor ne pomeni, da se vsaka žival v stresni situaciji odzove agresivno. Pomeni pa, da bo pes v taki situaciji odreagiral močneje in hitreje kot običajno, saj težje prenaša situacije, ki mu v preteklosti niso povzročale težav (npr. bližina drugih psov ali ljudi).
Ne glede na specifično težavo, ki jo žival v določeni situaciji ima, je rokovanje in poseganje v reaktivno žival oteženo ter pogosto nevarno, saj je z vsakim novim dražljajem verjetnost agresivnega odziva večja.
Zato nam je lahko razumevanje delovanja stresa in prepoznavanje stresorjev v veliko pomoč pri izogibanju ter odpravljanju težav.
Telo ne zmore obstoja v večnem stanju visoke pripravljenosti, zato mora vsaki stresni situaciji slediti obdobje okrevanja. Če je stres dolgo trajajoč ali se stresne situacije pojavljajo (pre)pogosto, se organizem izčrpa. Če nima možnosti okrevanja, lahko v takem organizmu pričakujemo pojav sistemskih bolezni, kot so obolenja sečil, srca in ožilja. Na udaru je prebavni sistem, kar se kaže v obliki razjed želodca in kronične driske. Psi, ki so pogosto izpostavljeni kroničnemu stresu, imajo težave s spominom, z učenjem, s koncentracijo in sprejemanjem vsakdanjih odločitev
Čeprav se je vsak organizem sposoben spopasti z določeno stopnjo pritiskov iz okolice in se nanje prilagoditi, obstaja pri vsakem posamezniku meja, ki jo je sposoben prenesti. To mejo moramo lastniki psov sami prepoznati pri svojemu psu. Prepoznavanje možnih stresorjev, vzrokov, posledic in znakov stresa pri našem psu je ključnega pomena za srečnega ter zadovoljnega psa. Na ta način se lahko zahtevnim situacijam izognemo, jih omilimo ali celo v celoti preprečimo.
Telo ne zmore obstoja v večnem stanju visoke pripravljenosti, zato mora vsaki stresni situaciji slediti obdobje okrevanja. Psi, ki so pogosto izpostavljeni kroničnemu stresu, imajo težave s spominom, z učenjem, s koncentracijo in sprejemanjem vsakdanjih odločitev.
Kljub temu pa izogibanje stresnim situacijam ne pomeni, da morajo naši psi živeti v večnem stanju sproščenosti in umirjenosti. Stres je do neke mere nujno potreben za razvoj in napredek. Stres namreč pomeni vsako stanje povečane aktivnosti v telesu, kar se zgodi že, ko si mora žejen pes poiskati skledo z vodo. Zato pogosto ločujemo pozitiven in negativen stres. Pozitiven stres pomeni, da se s situacijo lahko soočimo, da imamo znanje in izkušnje, ki nam omogočajo, da lahko težavo premagamo. Pri negativnem stresu postane situacija za posameznika prenaporna, posledično se počuti ogroženega.
Na mejo med tako imenovanim pozitivnim in negativnim stresom pri našem psu lahko vplivamo tudi mi. Delno je sposobnost obvladovanja stresa prirojena in odvisna od izkušenj v najobčutljivejšem obdobju oziroma celo od izkušenj pasje mame. Delno pa nanjo vpliva razvoj v mladosti, socializacija, vzgoja, izkušnje in znanje, ki si jih je naš kosmatinec pridobil tekom življenja.
Pozitiven stres pomeni, da se s situacijo lahko soočimo, da imamo znanje in izkušnje, ki nam omogočajo, da lahko težavo premagamo. Pri negativnem stresu postane situacija za posameznika prenaporna, posledično se počuti ogroženega.
Če poskrbimo, da se naš pes z okolico srečuje v majhnih dozah, ki jih je sposoben prenesti, da so njegove izkušnje s svetom pozitivne in mu omogočimo, da se o svetu uči s svojim tempom, bomo vzgojili psa, ki se bo sposoben v odrasli dobi spopadati tudi z večjimi obremenitvami, kot so na primer športna udejstvovanja, sprehod po mestu ali izlet v gore.
Če psa na večje obremenitve pripravljamo postopno in se naučimo prepoznavati omejitve, ki jih naš pes ima, ter kadar to mejo prestopimo, psu omogočimo zaslužen počitek, ne bomo imeli le srečnega, zadovoljnega in stabilnega psa, pač pa bomo umirjeni ter zadovoljni tudi mi.
