Vaja „poleg“ ni rešitev za vlečenje na povodcu

Avtor članka: Petra Mohar

Hoja ob nogi ali „poleg“ je vaja iz poslušnosti, ki se jo zahteva v določenih športnih disciplinah, vendar v vsakdanjem življenju nima pomembne funkcije (ni rešitev za vlečenje na povodcu). V športnih disciplinah, ki vključujejo znanje poslušnosti, se med vajo „poleg“ psi med gibanjem praviloma tesno tiščijo vodnikove leve noge, z glavo obrnjeno navzgor in pogledom proti obrazu vodnika. Tak način hoje je tako psihično kot fizično izjemno naporen in ni primeren za vsakdanji sprehod.

Zakaj in kdaj je hoja „poleg“ težavna

Položaj in drža telesa med izvajanjem vaje „poleg“ sta nenaravna in zato predvsem pri mladih in odraščajočih psih lahko vodita v neuravnotežen razvoj gibalnega sistema, zategnjenost in boleče mišice v vratu ter oviran razpon gibljivosti sprednjih nog.

Problem izvajanja te vaje na vsakodnevnih sprehodih pa ni le fizičen, ampak od psa zahteva neprekinjeno in popolno pozornost na vodnika, pri čemer mora zanemariti vse znake in dražljaje iz okolja. To pomeni, da moramo med to vajo psa voditi mi. Mi smo tisti, ki moramo biti pozorni na okolico, kar vključuje tudi podlago, po kateri pes hodi. Mi smo tisti, ki moramo psu zagotoviti ravno podlago, brez lukenj ali kamnov, ob katere bi se lahko spotaknil. Mi smo tisti, ki moramo zagotoviti njegovo varnost. V športni dvorani ali na skrbno pripravljenem tekmovalnem poligonu to ni težko, naše življenje in okolica pa sta nepredvidljiva, zato pričakujemo od naših psov, da bodo v določenih situacijah znali pravilno odreagirati. To zajema vse od izogibanja oviram na poti do ustreznega reševanja potencialnih konfliktov z drugimi psi, kar ni mogoče, če so psi popolnoma osredotočeni na nas.

Vaja „poleg“ kot rešitev za vlečenje na povodcu

V mnogih pasjih šolah skrbnikom mladičkov, odraščajočih ali tudi odraslih psov radi predstavijo vojaško poslušnost kot odgovor za vse njihove težave. Tako naj bi bila vaja „poleg“ odgovor in rešitev za vlečenje na povodcu. Velja prepričanje, če mladička dovolj kmalu naučimo vaje „poleg“, kasneje ne bomo imeli težav z vlečenjem.

Tako prepričanje ni samo zmotno, ampak predvsem škodljivo. To velja še toliko bolj za mladičke in mlade pse, ki jih njihovo razvijajoče se živčevje in odraščajoče telo silita v raziskovanje, opazovanje, druženja z drugimi psi in ljudmi. Funkcija odraščanja je preizkušanje lastnih sposobnosti, omejitev in pravil družabnega ter fizičnega okolja. Učenje poslušnosti pride na vrsto kasneje.

Položaj in drža telesa med izvajanjem vaje „poleg“ sta nenaravna in zato predvsem pri mladih in odraščajočih psih lahko vodita v neuravnotežen razvoj gibalnega sistema, zategnjenost in boleče mišice v vratu ter oviran razpon gibljivosti sprednjih nog.

Oprsnica in povodec sta omejitvi, ki sta psom nenaravni. Psi se ne rodijo z znanjem, kaj pomeni popuščen povodec in kaj je vlečenje. Ne razumejo, zakaj jih nekaj tišči, ko želijo upočasniti ali pospešiti korak, ter ne razumejo, kako se tega občutka znebiti. Naša dogovornost je, da jim opremo in naše želje ter zahteve predstavimo na njim razumljiv način. Sama hoja ob nogi in popolna pozornost na nas našemu psu vzameta možnost raziskovanja in učenja o dogajanju v okolju, kjer se giblje. Nezmožnost učenja o okolju pa vodi v negotovost, živčnost in pogosto reaktivnost.

Mladički in hoja ob nogi

Telo mladičkov se šele razvija. To pomeni, da nimajo primerno razvitih mišic, da bi držali naš tempo hoje. Zanje smo mnogo prehitri, kar pomeni, da morajo za izvajanje hoje ob nogi teči hitro. Mišice, ravnotežje in koordinacija pa se gradijo s počasno hojo. Poleg tega jim je oprema tuja in neprestano cukanje povodca marsikaterega mladička prestraši. Težave pa se pogosto izrazijo šele kasneje, ko pes nekoliko odraste.

Zato je najbolj varno, da mladičkom na povodcu sledimo mi. Tako se bodo navadili, da oprema in povodec ne pomenita neprijetnosti ali celo bolečine. Ne silimo jih v sprehode in ne vadimo z njimi poslušnosti. Na ta način jim damo možnost, da v svojem tempu raziskujejo in odkrivajo okolico, kar je nujno potrebno za razvoj v mirnega in stabilnega psa.

Težavna adolescenca in vlečenje na povodcu

Tudi če smo mladička že učili in naučili hoje ob nogi, je velika verjetnost, da bo v obdobju po petem mesecu starosti to znanje zbledelo. Adolescenca je za pse (in ljudi) burno obdobje, polno skokov telesne rasti, nihanja hormonov in reorganizacije možganov. Vsaka celica v pasjem telesu sili našega mladostnika v raziskovanje, preizkušanje svojih in tujih meja ter sposobnosti. V tem obdobju se psi pogosto zelo težko koncentrirajo, težje se učijo in učenje dolgočasnih ter včasih napornih vaj poslušnosti postane prezahtevno. Če tega ne upoštevamo, bomo zelo verjetno naleteli na odpor, ki lahko podre odnos z našim psom.

Priporočamo tudi: Življenje v mestu s psi

Če mladim psom zagotovimo dovolj možnosti za opazovanje, raziskovanje, prosto gibanje, izražanje njihovih vedenjskih potreb in učenje družabnih veščin, se ob koncu adolescence umirijo in se z malo vloženega truda hitro naučijo, kaj pomeni povodec in na kakšen način se izognejo pritisku nanj.

Kaj pa, če moj pes že vleče na povodcu?

Če so si psi med odraščanjem na povodcu nabrali slabe izkušnje in so se že naučili, da je vlečenje na povodcu normalno, obstaja nekaj enostavnih načinov, s katerimi jim pokažemo, kaj od njih pravzaprav želimo.

Ko psi razumejo hojo na popuščenem povodcu, bodo omejitev upoštevali tudi, ko bomo povodec skrajšali, tako da bodo hodili čisto ob naši nogi. Tako boste lahko varno prešli ali se izognili tudi najbolj neprijetnim situacijam.

Eden od načinov odpravljanja vlečenja je metoda učenja hoje na popuščenem povodcu, ki jo je oblikovala Turid Rugaas. Po tej metodi psa najprej naučimo znaka za pozornost. Znak za pozornost je lahko tlesk z jezikom, ki psu pove, da od njega nekaj želimo. Ko pes tlesk razume, ga lahko začnemo učiti hoje na popuščenem povodcu. Začnemo tako, da vsakič, ko spremenimo smer, tlesknemo z jezikom, se obrnemo v želeno smer in počakamo, da nam pes sledi. Če nas želi povleči, ponovno tlesknemo in se obrnemo v nasprotno smer. To ponavljamo vsakič in toliko časa, dokler pes ne razume, da pot nadaljujemo le, če je povodec popuščen.

Ko psi razumejo hojo na popuščenem povodcu, bodo omejitev upoštevali tudi, ko bomo povodec skrajšali, tako da bodo hodili čisto ob naši nogi. Tako boste lahko varno prešli ali se izognili tudi najbolj neprijetnim situacijam.

Okvir

Vaja „poleg“ je vaja iz poslušnosti, ki je zahtevana v določenih športnih disciplinah;
med vajo „poleg“ sta položaj in drža telesa fizično naporna, zato lahko pri izvajanju te vaje na vsakodnevnih sprehodih vodita v preobremenjevanje in bolečino predvsem v vratnem delu;
“poleg” zahteva popolno pozornost na vodnika, kar psu preprečuje primeren odziv v vsakdanjih situacijah;
mladički šele razvijajo svoje telo, mišice, ravnotežje in koordinacijo ter niso sposobni vzdrževati naše hitrosti hoje;
v obdobju adolescence se psi težko koncentrirajo, težje se učijo in učenje napornih vaj poslušnosti hitro postane prezahtevno;
eden od psom prijaznih in razumljivih načinov preprečevanja in odpravljanja vlečenja je metoda, ki jo je oblikovala Turid Rugaas.