V prvem delu prispevka sem pisala o predpripravi na prihod novega konja in prvih dneh, ko se konj spoznava s posameznimi člani črede. V nadaljevanju bom pisala o drugem delu procesa uvajanja, ko je konj že pripravljen na selitev iz lastne ograde v skupno, kjer se nahaja še vsaj eden ali več konj, ki jih ne pozna od prej.
Preselitev iz samostojne ograde v skupno čredinko
Ko je novi konj že spoznal vse ali vsaj najpomembnejše konje v čredi in se je izkazalo, da se pod nadzorom oskrbnika ali lastnikov konji obnašajo obvladljivo in predvsem varno, se ga lahko pripelje v ogrado, kjer bo kasneje stalno bival.
Ob preselitvi konja v njegovo novo čredinko, mu moramo najprej pokazati vse pomembne postaje (krmišče, napajališče in morebitni spalni del).
V začetnih fazah uvajanja znotraj čredinke je zelo verjetno, da bo čreda prišleka zavrnila oz. ga izločila zaradi potencialne grožnje, ki jo predstavlja. Bolj dominantni konji prišleki si bodo hitro poskusili zagotoviti mesto pri krmišču, tisti bolj podredljivi in plašni pa bodo verjetno stežka prišli do hrane.
Nujno je, da ob prvih dneh pokladamo seno na več mestih ali uredimo dodatno krmilno postajo za novega konja, da ob pregonu iz krmilnega mesta noben konj ne ostane brez hrane. Da nobenemu od konj ne povzročamo pretiranega stresa, čas prisotnosti novega konja v obstoječi čredi postopoma povečujemo. Na začetku lahko konja pustimo v čredinki le nekaj minut oz. dokler ocenjujemo, da je varno in lahko preprečujemo večje izgrede, sčasoma pa ta čas daljšamo.
Nujno je, da ob prvih dneh pokladamo seno na več mestih ali uredimo dodatno krmilno postajo za novega konja, da ob pregonu iz krmilnega mesta noben konj ne ostane brez hrane.
Naslednji teden ali dva lahko novega konja vsak dan v čredinko spuščamo za omejen čas, vendar vedno ob naši prisotnosti. Medsebojno interakcijo črede je potrebno pozorno spremljati, da lahko ocenimo, kdaj je primeren čas, da novega konja pustimo s čredo v čredinki tudi nenadzorovano.
Če se pri preganjanju novega konja še vedno pojavljajo burne reakcije na obeh straneh, moramo čas uvajanja ustrezno podaljšati. Konja lahko pustimo nenadzorovano v čredi šele, ko se večina konj zanj ne zanima več pretirano oz. jim ne predstavlja grožnje in lahko miroljubno shajajo en z drugim.
Potrebno je vedeti, da lahko tudi pod budnim očesom ljudi med uvajanjem pride do poškodb, skoraj zagotovo pa bo do njih prišlo v času, ko jih ne bomo več nenehno nadzorovali, zato je potrebno nekatere poškodbe vzeti v zakup.
Običajno so to površinske rane od ugrizov ali brc, ko se konj ni dovolj hitro umaknil, vendar ne gre za resne poškodbe, ki bi ogrozile konjevo telesno stanje ali življenje.
Če se po vsakodnevnem nadzorovanem uvajanju in nekaj tednih konji v čredinki ne nehajo spopadati oz. se njihove reakcije ne umirjajo, je potrebno konju omogočiti vstop v drugo čredo. Lahko se tudi zgodi, da določen konj ne bo primeren za nastanitev na vašem posestvu oz. posestvu, ki ste si ga izbrali, zato je smiselno izbrati drugačno okolje zanj.
V pretežni meri sem se pri navajanju informacij osredotočila na težavne situacije, ki se pojavljajo. V nekaterih primerih se konji hitro vklopijo v čredo in vzpostavijo normalne odnose v veliko krajšem času kot je opisano zgoraj. Pomembno je, da konje dobro poznamo in jih ves čas pozorno opazujemo, da lahko na podlagi njihovih reakcij predvidevamo večino nadaljnjih odzivov in celoten potek uvajanja.
V praksi se mi je že zgodilo, da se je konj v enem dnevu vklopil in ostal s čredo brez poškodb in večjih težav, medtem ko je najzahtevnejši primer uvajanja trajal nekaj let in zahteval premikanje iz čredinke v čredinko ter kombiniranje bivanja z različnimi konji.
O praktičnih primerih uvajanja konj v črede različnih struktur, pa v prihodnjih prispevkih.
