Primeri dobre prakse uvajanja konj v čredo – 2. del

Avtor članka: Ajda Mav
Deli s prijatelji

Nekatere konje, ki jih omenjam v nadaljevanju, ste spoznali že v prvem delu prispevka, saj so črede na ranču žive strukture, pri katerih se ves čas prilagajamo potrebam konj in njihovih lastnikov ter jim poskušamo omogočati čim bolj naravno in optimalno konjsko življenje.

Prepirljivi islandec

Amor je konj islandske pasme, ki je pri delu z ljudmi izredno prijeten in sodelujoč, med konji pa se je dolgo vedel kot pravi razbojnik. Preden je prišel na naš ranč, se je pogosto zapletal v konflikt s konji in ni uspel najti svojega »mesta pod soncem«, saj v nobeni čredi ni bil zares sprejet ter se posledično ni mogel primerno socializirati in umiriti.

Čreda islandskih konj, v kateri je Amor še danes.

Ko je Amor prišel na naš ranč, nikakor nismo pričakovali, da bo to naš najzahtevnejši primer uvajanja. V čredi islandskih konj smo že imeli vzpostavljeno osnovno hierarhijo s precej dominantnim vodilnim konjem, ki je z Amorjem takoj ob vselitvi prišel v konflikt, zato smo uvajanje v čredo preselili na travnik, kjer bi se konji lahko zaposlili s travo in imeli več kot hektar površine, da se lahko preganjajo brez nevarnosti poškodb.

Kljub dovolj veliki površini je dominantna narava obeh konj prevladala in sredi travnika sta se spopadla kot prava divja žrebca, kar se ni končalo vse do poseganja ljudi med njiju. K sreči nista utrpela poškodb, smo pa morali razmislili o tem, kam Amorja preseliti, da se bo ustrezno socializiral in umiril.

Naročniška vsebina

Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.

Kategorije

Sorodni članki

O avtorju/ici
Ajda Mav

Ajda Mav

Intuitivno empatično konjeništvo