Vsak konj je asimetričen. Prav tako je asimetričen tudi vsak jahač. Popolna simetrija je v naravi zelo redka, saj vsako bitje nenehno oblikujejo njegovo okolje, pretekle izkušnje in življenjski slog. Zavedanje, da ima asimetrija lahko negativne posledice na konjevo telo, je v zadnjem času zelo naraslo, kar močno izboljšuje dobrobit jahalnih konj.
Konjevo telo se spreminja glede na to, kako ga uporablja, kar pomeni, da nam asimetrije, ki jih lahko opazimo, nudijo pomemben vpogled v konjevo gibanje. Kljub temu pa je včasih težko določiti, od kod izvira določena asimetrija, kako močno vpliva na gibanje in do katere mere jo je mogoče popraviti.
Asimetrija je zgolj namig
Z opazovanjem konjevih asimetrij lahko pridobimo pomembne informacije o tem, kako napreduje njegov trening. Vendar pa je, kot vse v svetu konj, tudi opazovanje asimetrij bolj kompleksno, kot se zdi na prvi pogled. Eden izmed bolj preprostih tipov asimetrij je neenakomeren razvoj mišic. Če se osredotočimo zgolj na videz konjevih mišic, lahko brez težav vidimo, da je na primer mišica na levi strani telesa bolj razvita od iste mišice na desni strani telesa. Če je leva mišica večja, to gotovo pomeni, da konj desno mišico bolj uporablja. Vendar pa mora temu slediti vprašanje, ali konj svojo levo mišico uporablja preveč ali morda uporablja desno premalo? Katera mišica je ravno pravšnja?
Enako velja za asimetrije medenice, ki so izjemno pogoste. Če imamo konja, pri katerem je desna stran medenice (desna kolčna grča) višja od leve, gre za previsoko desno kolčno grčo ali prenizko levo? Težko je odgovoriti na to vprašanje, brez da bi konja opazovali v gibanju ter otipali njegove mišice in vezivno tkivo. Do odgovora na vprašanje, katera stran je ravno pravšnja, se mnogo lažje dokopljemo, če opazujemo gibanje konjeve medenice. Stran, na kateri je težava, bo po navadi bolj toga in bo imela manjši obseg gibanja. To se bo seveda odražalo v gibanju celotne zadnje noge. V praksi je zadeva žal še bolj kompleksna, saj se težave lahko pojavljajo na obeh straneh medenice. Zaradi tega je nujno, da asimetrijo vedno ocenjujemo v kontekstu gibanja, sam izgled asimetrije nam namreč ne bo dal dokončnega odgovora.
Primer asimetrične medenice
Med najbolj pogostimi so medenične asimetrije , saj redko naletimo na konja, ki ima popolnoma simetrični kolčni grči. Zelo očitno asimetrijo medenice vidimo pri kobili na prvi sliki. Tu gre za posledico nesrečnega padca v mladih letih. Utrpela je zlom medenice, asimetrija pa odraža, kako se je zlom zacelil. Ker gre za asimetrijo v sami obliki kosti, se ta ne bo popravila niti s pomočjo manualne terapije in treninga. Asimetrija bo ostala, vendar pa lahko s pravilnim delom in terapijo medenici povrnemo funkcionalnost in kobili tako omogočimo, da svoje delo opravlja brez bolečin. Večina primerov asimetrične medenice ne izvira iz tako hudih poškodb, kot je zlom, temveč iz različnih težav.
Lahko gre za nekaj relativno preprostega, kot je na primer zakrčena in posledično skrajšana mišica psoas in zlepljeno vezivno tkivo. V tem primeru je medenici poleg funkcionalnosti relativno preprosto povrniti tudi simetrijo. S pomočjo manualne terapije in pravilnega dela lahko zakrčenost in napetost odpravimo v razmeroma kratkem času. Za asimetrijo medenice so pogosto zaslužene tudi težave na področju ileosakralnih sklepov (področje, kjer se medenica pripenja na hrbtenico) in so lahko posledica poškodb ligamentov, ki obdajajo ta pomemben stik. Asimetrija pa lahko izvira tudi zgolj iz neenakomerno razvitih mišic zadnjih nog, ker konj eno nogo obremenjuje bolj kot drugo. Načeloma velja, da dlje kot je asimetrija vztrajala, več časa bo potrebno za popolno rehabilitacijo. To je le splošno vodilo, saj sta uspeh in trajanje rehabilitacije odvisna od posameznega konja in njegovih specifičnih okoliščin.
Asimetrija v kopitih
Asimetrija, ki se pojavlja med kopiti, je pogosto še bolj kompleksna. Večina konj ima že po naravi asimetrična kopita, kar je načeloma bolj očitno pri kopitih sprednjih nog. Eno izmed kopit ima po navadi višjo peto in krajši prst, drugo pa nižjo peto in daljši prst. To je posledica zgodnjega razvoja in dejstva, da so tako kot ljudje tudi konji lahko desničarji ali levičarji. Nekateri strokovnjaki tudi menijo, da je asimetrija kopit posledica konjeve lege v maternici. Poškodbe in kompenzacijski vzorci gibanja kopitom dodajajo še novo dimenzijo asimetrije.
Pri povečevanju zahtevnosti se vedno oziramo na konja. Ob spremembah treninga vedno opazujemo njegovo počutje, reakcijo in gibanje med samim treningom ter tudi dan po njem. Pri sprehodih je bistvena rutina. Po enem ali dveh sprehodih najverjetneje ne bomo opazili razlike, po mesecu ali dveh vsakodnevne hoje pa lahko opazimo velike razlike v konjevem počutju.
Kopita na drugi sliki pripadajo upokojeni galoperski kobili, ki je pri šestih letih utrpela poškodbo tetive. Ta jo je stala nadaljnje kariere v športu, zato je kobila preživela deset let na pašniku kot plemenska kobila. Na fotografiji je stara 16 let. Kljub temu da je poškodba tetive že davno zaceljena, je kobila ohranila kompenzacijski vzorec gibanja, kar se med drugim odraža v asimetriji njenih kopit.
Z redno manualno terapijo in pravilnim delom bi bilo verjetno mogoče njen kompenzacijski vzorec zmanjšati ali odpraviti in telesu povrniti večjo stopnjo simetrije. Ker se kobila na enak način giblje že deset let, bi odpravljanje kompenzacijskih vzorcev trajalo relativno dolgo – brez dvoma več kot eno leto. Do katere stopnje bi bilo mogoče asimetrijo odpraviti, pa je vedno težko predvideti. Kobila kljub težavam ni v bolečinah, saj ni podvržena nikakršnim obremenitvam, vendar pa bo asimetrično gibanje na dolgi rok verjetno privedlo do zgodnejšega nastopa obrabe sklepov.
Neenakomeren razvoj mišic
Zadnji primer asimetrije je mnogo manj kompleksen. Gre za asimetrijo v mišicah, ki je najbolj očitna na prsnem področju. Mlad konj na sliki ima navado, da se med delom naslanja na eno sprednjo nogo. Lastniki so sicer več kot pod sedlom s konjem delali na tleh in »at liberty«, vendar niso opazili, da konj vsak trening goljufa in se nenehno naslanja na eno plečko, namesto da bi se gibal uravnoteženo. Sčasoma je to povzročilo neenakomeren razoj mišic okoli leve in desne plečke ter asimetrično gibanje. Z nadaljnjim treningom se je napredek konja postopoma ustavil, razvile pa so se težave s pravilnim previjanjem vstran.
Na tej točki so lastniki prepoznali težavo in se odločili ukrepati. Kadar gre za manj časa trajajočo neenakomernost, je težavo mogoče odpraviti v relativno kratkem času. Pomembno je, da se odpravijo morebitne zakrčnine in napetosti, ki konju onemogočajo pravilno gibanje, nato pa sledi aktiven del rehabiliacije, pri katerem se konja s pravilnim delom nauči gibanja v vertikalnem ravnotežju – s težo, enakomerno razporejeno med levo in desno sprednjo nogo. S pomočjo dveh izvedb manualne terapije in delom, usmerjenim v razvoj pravilnega ravnotežja, je bila asimetrija odpravljena v nekaj mesecih.
Vse je relativno
Ko se pogovarjamo o asimetrijah, žal ni preprostega odgovora na vprašanje, kaj je asimetrijo povzročilo ter kako hitro in do katere stopnje je mogoče neenakomernost odpraviti. Bolj pomembna kot videz je funkcionalnost, zato naj bo naš cilj vedno ta, da konju omogočimo uravnoteženo in simetrično gibanje. Zdravemu gibanju se bo telo prilagodilo, kar bo v večini primerov vodilo do zmanjšanih asimetrij.
Kljub pravilnemu delu pa nekateri konji vseeno za vedno ostanejo asimetrični. S tem ni nič narobe – pomembno je, da se konj v svojem telesu počuti dobro in je sposoben brez bolečin opravljati svoje delo. Če se zavedamo omejitev in posebnosti našega konja, bomo temu mnogo lažje prilagodili trening in ga zastavili na način, da razvijamo njegovo telo tako, kot to potrebuje. Vsak konj je posameznik z unikatnimi naravnimi danostmi, prejšnjimi izkušnjami, poškodbami in posebnostmi, zato je praktično nemogoče ustvariti splošen recept, kako odpraviti konjeve asimetrije.
Okvir: Bodimo detektivi!
Reševanje ugank konjeve asimetrije je svojevrsten izziv. Naslednjič si v hlevu vzemite nekaj časa in se posvetite konjevim asimetrijam. Konja postavite na ravno površino, tako da s sprednjimi in zadnjimi nogami stoji vzporedno. Oglejte si ga z vseh kotov in primerjajte levo in desno stran. Katera plečka je višja in bolj omišičena? Katero kopito ima višjo peto? Katera stran medenice je višja? Kako enakomerne so prsne mišice?
Vse to si zapišite, nato pa konja opazujte v gibanju in razmišljajte o tem, kako asimetrije vplivajo na njegovo gibanje. Razmislite tudi o tem, kakšen je konj pod sedlom. Se lažje prekrivlja v eno ali drugo stran? Mu je težji levi ali desni galop? So stranski hodi mnogo težji v eno kot v drugo stran? Vse to so stvari, ki so tesno povezane s konjevimi asimetrijami. Odgovori na ta vprašanja nam bodo dala marsikateri namig o tem, kaj konj potrebuje na tej točki treninga in kako lahko najlažje napredujemo.
Konjevo telo se spreminja glede na to, kako ga uporablja, kar pomeni, da nam asimetrije, ki jih lahko opazimo, nudijo pomemben vpogled v konjevo gibanje. Kljub temu pa je včasih težko določiti, od kod izvira določena asimetrija, kako močno vpliva na gibanje in do katere mere jo je mogoče popraviti.
