Objavljeno: 20. decembra, 20216.6 min read

Korenčkove vaje

Korenčkove vaje, oziroma aktivacijske vaje z vabo, so preproste in izjemno učinkovite vaje, namenjene razvijanju moči mišic konjevega centra. Z nekaj vaje se jih lahko nauči vsak lastnik konja. Če upoštevamo nekaj osnovnih smernic, so te vaje varne, učinkovite in primerne za veliko večino konj.

Čemu so namenjene? …

Pogosto se poudarja, kako pomembne so mišice centra, tako pri konjih kot pri jahačih. Oba morata namreč imeti dobro razvit center in stabilizacijske mišice, da se lahko na zdrav način gibljeta skupaj.

Ljudem se v ta namen pogosto priporoča obiskovanje vadb, kot sta joga in pilates, enake principe pa lahko vpeljemo tudi v konjevo rutino s pomočjo krepilnih vaj.

Korenčkove vaje lahko primerjamo z vadbo pilatesa, saj pripomorejo k boljšemu nadzoru mišic centra in razvoju stabilizacije.

Korenčkove vaje so vaje, pri katerih s pomočjo vabe (korenčka) konjevo glavo in vrat povabimo v določen položaj, v katerem mora aktivno uporabljati tako trebušne mišice kot stabilizacijske mišice. Mnogi te vaje označujejo kot raztezne vaje, vendar je njihova vrednost bolj krepilna kot raztezna. To potrjuje tudi znanost. Raziskava, ki se je osredotočala na učinke korenčkovih vaj, je pokazala, da redno izvajanje vaj pripomore k povečanju obsega stabilizacijskih mišic (m. multifidus) okoli hrbtenice.

Konji, ki so v raziskavi sodelovali, so tri mesece izvajali korenčkove vaje petkrat na teden, medtem časom pa niso bili deležni nobenega drugega treninga. Po končanem testnem obdobju so s pomočjo ultrazvoka izmerili obseg stabilizacijskih mišic ob hrbtenici. Pri vseh konjih je bilo videti večji obseg mišic, poleg tega pa so opazili tudi zmanjšanje asimetrije med levo in desno stranjo. Gre torej za vaje, ki potrjeno povečujejo stabilizacijsko sposobnost konjeve hrbtenice. Izjemno koristne so pri mladih konjih, ki so v procesu učenja pravilne drže, pri starejših konjih kot pomoč pri ohranjanju forme, konjih, ki se po daljšem odmoru vračajo v delo in tudi konjih v rednem delu kot preventivno orodje. Skratka, korenčkove vaje sodijo na urnik velike večine konj.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Ukrepanje ob težavah s hrbtom

Osnovne smernice

Kljub temu da so korenčkove vaje enostavne, je potrebno pri izvajanju poskrbeti za našo in konjevo varnost. Za vadbo si izberemo mirno okolje, ki ga konj pozna in je v njem sproščen.

Najbolj primerna je ravna in nedrseča podlaga, idealno pa je, če nam pri tem lahko konja drži pomočnik.

Korenčkove vaje izvajamo na ravni, nedrseči podlagi, v okolju, ki ga konj pozna.

Nekateri konji lahko med izvajanjem vaje z zobmi hlastnejo za priboljškom, zato moramo biti zelo pozorni na to, kje se nahajajo naši prsti. V izogib nenamernim ugrizom lahko korenček razrežemo po dolžini in ga držimo na enem koncu. Če imamo konja z obstoječimi zdravstvenimi težavami, se pred začetkom izvajanja vaj posvetujmo z veterinarjem. Konju, ki korenčkovih vaj ne pozna, vaje predstavimo postopoma.

Nobene potrebe ni po tem, da z obsegom gibanja pretiravamo. Konja povabimo do položaja, v katerem je še vedno stabilen in ki zanj ni pretirano neudoben. Gib naj bo izveden počasi in enakomerno, za kar poskrbimo tako, da vabo držimo tik pred konjevim gobcem ter ga počasi povabimo v želen položaj. Korenčkove vaje je dobro izvajati pred delom, da ogrejemo mišice centra, preden od konja zahtevamo, da jih uporabi med gibanjem. Vsako vajo ponovimo trikrat, končni položaj pa poskusimo zadržati 3–5 sekund. Na začetku bo to konju težko, zato čas držanja končnega položaja povečujemo postopoma. Nekateri konji ob delu s priboljški postanejo pretirano vzdraženi, kar je lahko potencialno nevarno. V teh primerih je bolje, če se vrnemo nazaj h grajenju odnosa in se najprej osredotočimo na umirjen odnos konja do hrane. Če pri tem nismo uspešni, lahko korenčkove vaje konja naučimo s pomočjo kliker treninga. V kolikor s tem načinom dela nismo domači, za pomoč prosimo strokovnjaka.

Začnemo z manjšim obsegom gibanja, ki ga lahko nato postopoma povečujemo. Pri tem imejmo vedno v glavi, da kvaliteta vaje ni odvisna od tega, kako daleč se konj stegne za vabo.

Glava med sprednje noge

Pri prvi vaji bomo konjevo glavo povabili navzdol med sprednje noge. Če je mogoče, konja najprej postavimo tako, da stoji vzporedno tako spredaj kot zadaj. Na ta način bo mišični trud razporejen najbolj enakomerno. S pomočjo korenčka, ki ga približamo konjevemu gobcu, glavo počasi povabimo navzdol med sprednje noge. Obseg gibanja naj ne bo prevelik. Ciljamo na položaj, kjer se konjeve oči nahajajo približno med nogama. Če je našemu konju to preveč, glavo povabimo le do položaja, kjer se gobec približa bicljem. Za začetek položaja ne zadržimo, sčasoma pa lahko povečujemo čas v končnem položaju do 5 sekund.

Vajo ponovimo od tri do petkrat, vmes pa naj ima konj nekaj sekund odmora. Ta vaja je podobna trebušnjaku, saj mora pri izvedbi konj napeti premo trebušno mišico (»sixpack«) in stabilizacijske mišice okoli hrbtenice, obenem pa raztegne hrbtne mišice ter vezivno tkivo okoli hrbtenice. Hrbtenica se ob tem upogne, hrbet postane okrogel. S pomočjo te vaje ohranjamo dobro gibljivost vratnih in hrbtnih vretenc. Če namesto med noge, konjev gobec povabimo do prsnega koša, dobimo variacijo vaje, ki se bolj osredotoča na gibljivost vratnih vretenc.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Prepoznavanje bolečine pri konjih

Konjevo glavo počasi povabimo med biclje, končni položaj zadržimo 3–5 sekund, nato pa vajo ponovimo trikrat.

Glava vstran in navzdol

Druga vaja je podobna prvi, s to razliko, da glave ne bomo povabili med noge, temveč vstran in navzdol. Šli bomo v smeri konjevega zadnjega biclja, vendar z obsegom gibanja ne bomo pretiravali. Tudi pri tej vaji velja, da poskusimo konja postaviti vzporedno, da čim bolj enakomerno razporedimo mišični trud. Postavimo se ob konja, vabo približamo konjevemu gobcu in ga postopoma povabimo vstran ter navzdol. Gibanje naj bo počasno, med vajo pa bodimo zelo pozorni na to, do katere točke je vaja konju še udobna. Na začetku naj bo obseg gibanja majhen, kasneje pa ga lahko postopoma povečujemo.

Pazimo, da se konj za korenčkom ne zažene sunkovito, temveč je gibanje enakomerno od začetka do konca. Tudi tu ciljamo na to, da bomo sčasoma končni položaj zadržali do 5 sekund. Vajo ponovimo trikrat na vsako stran, vmes pa naj ima konj kratko pavzo. Ta vaja je podobna trebušnjaku vstran, saj poleg preme trebušne mišice aktivira tudi poševne trebušne mišice in od stabilizatorjev zahteva nekoliko več truda. Hrbtenica se upogne vstran, poleg tega dobimo tudi rotacijo vretenc. Tako tudi ta vaja poskrbi za dobro gibljivost hrbtenice in vratu.

Konja povabimo, da se stegne vstran in navzdol, pri čemer aktiviramo več različnih trebušnih mišic ter stabilizacijske mišice okoli hrbtenice.

Če konjev gobec povabimo le do komolca, dobimo variacijo vaje, ki se bolj osredotoča na vratni predel. Z rednim izvajanjem korenčkovih vaj poskrbimo za dobro gibljivost celotne hrbtenice, močne trebušne mišice in aktivne stabilizacijske mišice okoli hrbtenice. Na ta način konju omogočamo, da lažje nosi jahača in se na zdrav način spopada z atletskimi zahtevami.

Veterinarska oskrba činčil
Psi v obdobju ognjemetov in petard