Opazovanje žrebička med gibanjem je pravi balzam za dušo. Njegova elastičnost, radovednost in igrivost nam polepša dan. Vendar pa lahko žrebeta med igro in raziskovanjem sveta prav tako kot odraslega konja doleti padec ali zdrs, ki lahko pusti posledice. V tem primeru je ena izmed možnih podpor tudi manualna terapija za žrebeta.
O težavah gibalnega aparata se po navadi pri konjih začnemo pogovarjati šele, ko konj prične z delom, vendar pa je pomembno razumeti, da te težave niso rezervirane zgolj za jahalne konje.
Težave se lahko pričnejo že z rojstvom
Raziskava, ki je v poznih 90. letih proučevala težave novorojenih žrebet, je pokazala, da so problemi z gibalnim aparatom pri žrebetih pravzaprav presenetljivo pogosti. Najpogostejše mesto težav je rebrna kletka, še posebej na področju med tretjim in sedmim rebrom. Tovrstne težave se pojavljajo pri približno 20 % žrebičkov, pri 5 % pa so prisotni celo zlomi reber. Dr. Ian Bidstrup, veterinar in manualni terapevt ter strokovnjak za zdravje žrebet, pravi, da so lahko te poškodbe vzrok za marsikatero težavo kasneje v življenju. Neravnovesje kopit, občutljivost na sedelni pas in asimetrija plečnic so nekatere izmed najpogostejših težav, ki se pojavijo kot posledica težav ob kotitivi. Razlog, zakaj se poškodbe pojavljajo ravno na sprednji strani rebrne kletke, je precej preprost. Žrebiček, ki potuje skozi ozek porodni kanal kobile, je najširši na področju prsi. Plečke in sprednji del reber torej najtežje pridejo na svet. Pri kotitvi delujejo na žrebičkovo telo velike kompresivne sile, ki lahko povzročijo težave na stiku med prsnico in rebri ali na samih rebrih.
Trdoživi žrebički - Zanimivo je, da žrebeta, tudi tudi če imajo ob rojstvu resne poškodbe, pogosto ne šepajo in niso nič manj aktivna kot žrebeta brez težav.
Drugo najširše področje je konjeva medenica, ki se mora med kotitvijo prav tako zoperstaviti silam, ki jih povzroča ozek porodni kanal. Pri novorojenih žrebetih videvamo nekoliko redkeje težave na področju medenice, vendar tudi te lahko kasneje v življenju povzročajo probleme. Zanimivo je, da žrebeta, tudi tudi če imajo ob rojstvu resne poškodbe, pogosto ne šepajo in niso nič manj aktivna kot žrebeta brez težav. Zakaj pri nekaterih žrebetih pride do poškodb ob rojstvu, ni znano, verjetno pa na to vpliva več dejavnikov. Brez dvoma ima veliko vlogo žrebetova velikost, če jo primerjamo z velikostjo kobile, in kobilina naravna konstitucija. Verjetno lahko na kotitev vplivajo tudi morebitne težave, ki jih ima kobila na področju medenice. Poškodbe in patologije na področju ledvenega dela hrbtenice in stika med križnico in medenico lahko vplivajo na položaj medenice in posledično na porodni kanal. Tako lahko kobilina težava z gibalnim aparatom ustvari težave tudi pri žrebetu.
Padci, zdrsi in ostale težave
Žrebeta lahko pri odkrivanju sveta hitro utrpijo nerodne padce ali zdrse, ki večinoma ne nosijo hudih posledic. Tako kot otroci so tudi žrebički izjemno elastični, zato padce mnogo bolje prenašajo kot odrasli. Vendar pa se vseeno lahko zgodi, da žrebiček zdrsne ali pade precej nerodno in pri tem »pridela« manjšo ali večjo poškodbo gibalnega aparata. Če je poškodba dovolj velika, da povzroči šepanje, jo bomo najverjetneje opazili in jo s pomočjo veterinarja ustrezno zdravili. Lahko pa se zgodi, da je poškodba tako majhna, da sicer ne povzroči šepanja, sproži pa kompenzacijske vzorce gibanja.
Na primer, če nesrečen padec povzroči manjše poškodbe mišičnih vlaken in sproži vnetni proces, lahko žrebiček zaradi bolečine težavno nogo razbremenjuje in bolj obremenjuje nepoškodovano. To na daljši rok povzroči neenakomerno razvite mišice in neuravnoteženo obremenjevanje telesa. Pogosto bomo to opazili kot spremembo v ravnovesju kopit, še posebej v simetriji sprednjih kopit. Tako kot kompenzacijski vzorci, ki jih sproži razbremenjevanje noge zaradi bolečine, lahko povzročijo spremembo kopit, lahko neravnovesje v kopitih povzroči nastanek kompenzacijskih vzorcev drugje v telesu. Primerna oskrba kopit pri žrebetih je torej ključnega pomena za ohranjanje zdravja celotega telesa. Poleg težav z gibalnim aparatom pri žrebetih presenetljivo pogosto srečujemo tudi želodčne razjede, ki se pojavijo ob odstavitvi. Te spremlja cela množica negativnih posledic za konjevo zdravje, med drugim kročnične težave z ledvenim delom hrbta in občutljivost na področju podsedelnega pasu. Za težave, ki jih opazimo pri žrebetih, je torej potreben celosten pristop, saj se moramo prepričati, da odpravimo prvotni vzrok za težave.
Kompenzacija in živčni sistem
Živčni sistem je tisti, ki »piše program« za gibalne vzorce. Delovanje živčnega sistema se prilgaja signalom, ki jih osrednje živčevje dobiva od živčnih končičev. Ti signali zajemajo vse od položaja delov telesa v prostoru in stopnje aktivnosti posamezne mišice do bolečine in zakrčensti. Problem, ki nastane, kadar se žrebiček skoti s poškodbo reber, je adaptacija živčnega sistema na disfunkcijo. To pomeni, da živčni sistem zazna problem na področju reber in bolečino, ki jo ta povzroča, zato ustvari gibalne vzorce na način, da se problemu izogne.
V praksi to pomeni razbremenjevanje problematične noge, pretirana stabilizacija področja okoli reber in manjši obseg gibanja sprednjega dela. Prilagojen način gibanja kratkoročno deluje, vendar pa sčasoma prične povzročati težave. Te se pogosto bolj izrazito pojavijo, ko konj začne delati.
Jahač to lahko opazi kot težave pri previjanju, naslanjanje na eno ali drugo sprednjo nogo, pomanjkanje zamaha in podobno. V nekaterih primerih lahko pride celo do občasnega šepanja, ki mu nikakor ne moremo prideti do dna. Odpravljanje težav bo na tej točki trajalo dlje časa, saj je poleg tega, da sprostimo področja zakrčenosti in telesu povrnemo gibljivost, potrebno tudi reprogramiranje živčnega sistema. To je proces, ki zahteva veliko potrpljenja, pozornega opazovanja in sprotnega prilagajanja dela konjevemu napredku.
Manualna terapija za žrebeta
S pomočjo manualne terapije lahko nekatere izmed težav, ki pestijo gibalni aparat žrebet, odpravimo zgodaj in se tako izognemo večjim težavam v prihodnosti. Žrebeta so izjemno elastična, kar pomeni, da so njihove mišice in vezivno tkivo zelo dovzetne za pozitivne spremembe, ki jih lahko dosežemo s pomočjo manualne terapije. To pomeni, da lahko veliko spremembo v gibalnem aparatu dosežemo lažje kot pri odraslih konjih. Ker so žrebički manj potrpežljivi in je zanje izkušnja čisto nova, je treba potek terapije prilagoditi. Redkoketero žrebe bo pripravljeno sproščeno stati pri miru celo uro, zato so terapije pri žrebetih navadno krajše, vmes pa si vzamemo več odmorov. Sproščenost in konjevo sodelovanje je nepogrešljivo pri odpravljanju zakrčenosti, zato je pomembno poskrbeti, da bo izkušnja za žrebeta pozitivna. Izognemo se privezovanju ali nadvladovanju žrebička s silo. Zgodnje reševanje manjših težav se nam bo poplačalo predvsem kasneje, ko bomo mladega konja učili, kako naj obremeni svoje telo pri nošenju jahača.
