Ena izmed metod, ki se je izkazala za izjemno učinkovito pri podpori konjevega gibalnega aparata, je suho zbadanje oziroma »dry needling«. Gre za tehniko, pri kateri terapevt v specifične točke vstavi tanko iglo in s tem pripomore k zmanjševanju napetosti v mišicah.
Suho zbadanje ni akupunktura
Suho zbadanje je relativno mlada modaliteta manualne terapije, ki se je pričela uporabljati leta 1940, resničen razcvet pa je doživela šele po letu 2000. Kljub temu da gre za metodo, podobno akupunkturi, suho zbadanje temelji na drugačnih načelih. Akupunktura je veja tradicionalne kitajske medicine, kjer zdravljenje poteka glede na celotno telo in vse organe. Po načelih tradicionalne kitajske medicine se življenjska energija (chi ali qi) pretaka po kanalih, imenovanih meridiani. Kadar je tok energije uravnotežen, je uravnoteženo tudi telo, konj pa je zdrav. Pri bolezni ali poškodbi je pretok energije moten, zato je pri okrevanju bistveno, da se tok energije ponovno uravnoteži. Pri akupunkturi terapevt uporablja tanke igle, ki jih vstavlja v točke na meridianih, kjer je pretok energije moten in s tem vzpostavi ravnovesje v telesu.
Tradicionalna kitajska medicina je izjemno kompleksna, saj celostni vidik na zdravje zahteva, da so terapevti te modalitete izjemno dobro poučeni o delovanju vseh vidikov telesa. Tako morajo terapevti tradicionalne kitajske medicine poleg anatomije poznati tudi delovanje vseh notranjih organov. Gre za izjemno kompleksno področje, ki se ga terapevti tradicionalne kitajske medicine učijo celo življenje. Suho zbadanje sicer prav tako temelji na vstavljanju tankih igel v specifične točke, vendar gre za točke, ki so problematične z vidika delovanja mišice in vezivnega tkiva. Točke, ki so uporabljene pri suhem zbadanju, se torej ne ujemajo vedno s točkami pri akupunkturi. Suho zbadanje se osredotoča zgolj na zdravje mišic in vezivnega tkiva, zato v veliki večini ne igra vloge pri uravnovešanju delovanja notranjih organov.
Kdaj se uporablja suho zbadanje
Zdrave mišice so predpogoj za to, da konj lahko svoje delo opravlja z veseljem in brez bolečin. Mišice se v odgovor na trening krepijo in tako konju omogočajo, da postaja vse močnejši, bolj uravnotežen in posledično boljši atlet. Pri gibanju pa ima poleg mišic pomemnbo vlogo tudi mišična ovojnina oziroma fascija. Fascija je tanka plast vezivnega tkiva, ki obdaja tako celotne mišice kot tudi posamezna mišična vlakna in vse organe. V zadnjih desetletjih so strokovnjaki dokazali, da je vloga fascije mnogo večja, kot se je zdelo doslej. Mišična ovojnina namreč vsebuje živčne končiče in predstavlja mrežo, preko katere poteka komunikacija med posameznimi deli telesa. Zdrava fascija je tako pri gibanju ravno toliko pomembna kot zdrave mišice, igra pa tudi izjemno pomembno vlogo pri koordinaciji.
Ob preobremenitvah ali pretirano ponavljajočem se delu lahko mišice postanejo zakrčene, vlakna fascije pa zlepljena. To povzroča bolečino, poleg tega pa zmanjšuje obseg gibanja sklepov, kar na dolgi rok povzroči bolj togo gibanje in slabšo delovno sposobnost. Kadar so vlakna fascije zlepljena, živčni končiči v njej ne delujejo več optimalno, kar negativno vpliva na konjevo koordinacijo. Konj, ki ima težave s fascijo, torej mnogo težje izvaja elemente, ki zahtevajo dobro zavedanje lastnega telesa v prostoru. Področja mišice, kjer so vlakna zakrčena, lahko z dotikom zaznamo kot zatrdline oziroma vozličke v tkivu, ki so navadno na dotik občutljivi. Težavna območja v mišicah terapevt prepozna in vanje vstavi tanko iglo, s čimer sproži proces regeneracije.
Kako deluje
Na prvi pogled se morda zdi, da bi zabadanje igle v boleče področje lahko naredila več škode kot koristi, vendar temu ni tako. Suho zbadanje temelji na dognanjih sodobne znanosti o fiziologiji in anatomiji, na telo pa pozitivno vpliva na več načinov. Glede na to, da gre za zelo mlado modaliteto, čaka to področje še veliko znanstvenih raziskav, saj si strokovnjaki zaenkrat niso povsem enotni, kako proces suhega zbadanja pravzaprav deluje. Akutna mikro poškodba vlaken, ki jo povzroči igla, v telesu sproži sproščanje endorfinov, ki zmanjšujejo občutek bolečine na problematičnem področju in pripomorejo k hitrejšemu sproščanju mišice. Poleg tega igla aktivira živčni sistem, ki v odgovor na akutno poškodbo začne odpravljati kronične zakrčenosti. Poenostavljeno lahko rečemo, da vstop igle v zakrčeno mišico živčni sistem opomni, da gre za problematično področje, ki potrebuje pozornost. Celjenje in regeneracija se tako začneta nemudoma. Ko terapevt v mišico vstavi iglo, ta v odziv pogosto trzne, saj so se mišična vlakna na hitro skrčila in sprostila, kar nakazuje sproščanje zakrčenega področja. Rezultati so vidni nemudoma, saj je na otip mišica mehkejša in bolj elastična, pri konjih pa navadno opazimo očitno sproščanje in občutek ugodja. Gre za tehniko, ki se odlično dopolnjuje z drugimi metodami odpravljanja zakrčenosti v mišicah in zlepljenosti fascije. S pomočjo igel lahko terapevt doseže globlje ležeča problematična področja, poleg tega pa lahko hitreje odpravi kronično zakrčenost mišic.
Ali je suho zbadanje lahko nevarno
Vsaka tehnika, ki je po naravi invazivna, lahko predstavlja tveganje. Vstavljanje igel v konjevo telo je lahko nevarno, če terapevt nima zadostnih izkušenj in razumevanja, kako deluje konjevo telo. Za varno uporabo suhega zbadanja je nujno, da imamo zelo obsežno in podrobno znanje o anatomiji in fiziologiji. Terapevt mora točno vedeti, v katero mišico vstavlja iglo in koliko globoko jo lahko vstavi.
Področja, kjer so mišice bolj masivne, kot na primer konjev vrat ali mišice zadnjice, so s tega vidika manj problematična, kot so na primer manjše mišice okoli glave. Za suho zbadanje se uporabljajo igle, ki so skoraj desetkrat tanjše od injekcijske igle, zaradi česar izkušnja največkrat ni boleča. Večina konj se ob uporabi igel povsem sprosti in ne kaže znakov neugodja. Nekateri konji, ki imajo strah pred injekcijskimi iglami, so lahko na začetku nezaupljivi, vendar se sčasoma sprostijo. Sproščenost je pri suhem zbadanju nujna, saj bo prestrašen konj napel svoje mišice, kar bo naredilo celotno izkušnjo mnogo bolj neudobno in potencialno nevarno za terapevta in konja. Če se konj igel resnično boji, se suho zbadanje ne priporoča. Gre torej za modaliteto, ki ima v pravih rokah izjemno velik potencial za odpravljanje kroničnih težav z mišicami in vezivnim tkivom, ki so pri jahalnih konjih izjemno pogoste. V kombinaciji z drugimi tehnikami manualne terapije lahko suho zbadanje v relativno kratkem času doseže zelo lepe rezultate.
Okvir: Stikanje zahodne in vzhodne medicine
Najnovejša dognanja o anatomiji kažejo, da so skupine mišic med seboj povezane preko neprekinjene linije vezivnega tkiva oziroma fascije, zaradi česar lahko mišica na enem delu telesa vpliva na mišico, ki se nahaja na povsem drugem delu telesa. Te linije potekajo po telesu na podoben način kot meridiani, ki jih opisuje tradicionalna kitajska medicina. Mnogo točk, ki se jih stimulira s suhim zbadanjem, se ujema s pomembnimi točkami tradicionalne kitajske medicine. Vse bolj se torej zdi, da je fascija pomemben vezni člen med zahodno in vzhodno medicino.
